Napredno iskanje
| deu | eng |
 
  Kapital Life DFS Zlati Kapital Navtika Kapital Golf Mariborčan




 
 
 Prehlad IN MOŽNI ZAPLETI 


Prehlad IN MOŽNI ZAPLETI

Prehlad je virusno obolenje zgornjih dihalnih poti (sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin), ki ga povzroča preko 200 različnih vrst virusov in spada med najpogostejše virusne okužbe dihal. Ker gre za virusno okužbo, jemanje antibiotikov ni učinkovito.

ŠIRJENJE PREHLADA


Prehlad se najpogosteje pojavlja v hladnejših mesecih leta, tj. jeseni in pozimi, ko se ljudje več časa zadržujejo v skupnih zaprtih prostorih. Zmotno je namreč prepričanje, da hladen zrak neposredno vpliva na širjenje okužbe. Bolj izpostavljeni so ljudje, ki imajo veliko stikov z drugimi - delavci v šolah, vrtcih, bolnišnicah, velikih nakupovalnih centrih.


Vir okužbe so lahko kapljice, ki jih izkašljujejo bolniki in se širijo po zraku, ali pa izločki, ki po kašljanju ali kihanju ostajajo na rokah bolnika, nato pa se najpogosteje z rokovanjem - neposredno prenesejo dalje. Pomemben in pogosto spregledan vir okužbe so tudi različni predmeti (kozarci, svinčniki, knjige). Večje telesne in duševne obremenitve, nepravilna prehrana, kronične bolezni (srca, ožilja, pljuč, maligne bolezni), izsušenost, mraz ali zelo močno sonce povečajo verjetnost, da bomo zboleli za prehladom. Dokazano je bilo, da se pri občutku mrzlih nog refleksno skrči žilje nosne sluznice, kar zmanjša njeno obrambno sposobnost in poveča tveganje za virusno okužbo.


KLINIČNA SLIKA


Ker je bolezensko dogajanje omejeno le na sluznico zgornjih dihal, so splošni telesni odzivi (vročina, izrazite bolečine v mišicah ali glavobol, kar je sicer značilno za gripo) redki in neznačilni. Posledica vnete nosne sluznice (nahoda) so voden izcedek, zamašen nos, dražeč občutek v nosu in kihanje. Prisotne so tudi praskajoč e bolečine v žrelu s suhim kašljem in solzenjem. V redkih primerih se lahko pojavi rahlo povišana telesna temperatura z blagim glavobolom in bolečinami v mišicah. Pri ljudeh z normalno odpornostjo traja prehlad največ 10 dni, spontano mine in zdravljenje zato ni potrebno. Napačno, strokovno neutemeljeno in neučinkovito je predpisovanje in jemanje antibiotikov, ki so zdravila zoper bakterijske (in ne virusne!) okužbe in zato v primeru prehlada lahko povzročijo več škode kot koristi. Odrasli zbolijo v povprečju dvakrat do štirikrat na leto, otroci pa šestkrat do osemkrat.


ZAPLETI


Če traja prehlad dlje kot 7-10 dni in se pojavijo povišana telesna temperatura, bolečine v ušesih, licih, zobeh, žrelu ali zatilju, gnojni izcedek iz ušes oz. nosu, močna hripavost in težko požiranje z belimi čepki na nebnicah (mandljih), občutek težkega dihanja z bolečinami v prsnem košu in trdovratnim kašljem z gostim izpljunkom, pomeni, da je prišlo do zapletov in je obisk pri zdravniku nujen. Zapleti prehlada so vnetje obnosnih votlin (sinusitis), vnetje srednjega ušesa in razširitev okužbe na spodnja dihala in posledično pljučnica. Tako sinusitis kot vnetje srednjega ušesa sta posledica oslabljenega zračenja in čiščenja skozi nos, medtem ko je pljučnica najpogosteje posledica bakterijske superinfekcije, do katere pride zaradi oslabljenega imunskega sistema po predhodni virusni okužbi.


SAMOZDRAVLJENJE


Priporočljivo je uživati večje količine sadja in zelenjave. Potreben je počitek v postelji v toplem in dobro prezračenem prostoru ter pitje večjih količin toplih napitkov. Na tržišču je na voljo že precejšnje število čajnih mešanic. Vdihavanje pare izboljša prekrvavljenost dihalnih poti, jih navlaži ter zmanjša izločanje sluzi.


Nahod uspešno blažijo nosni dekongestivi, ki skrčijo žilice v nosni sluznici in s tem zmanjšajo oteklino ter izločanje sluznice. Varna uporaba traja 3-4 dni. Za čiščenje nosne sluznice je najprimernejša fiziološka raztopina. Kombinacija lokalnih anestetikov in antiseptikov v obliki pastil omili boleče požiranje, vendar je primerna le za kratkotrajno uporabo. Antitusiki so sredstva za blaženje dražečega kašlja. Sredstva proti bolečinamin za zniževanje telesne temperature (acetilsalicilna kislina pri odraslih, paracetamol, ibuprofen, naproksen) se uporabljajo pri temperaturi nad 38,5 °C. Nedvomno lahko sami veliko pripomoremo k preprečevanju obolevanja za prehladnimi obolenji. Zdrava prehrana skupaj z redno telesno aktivnostjo sta ključ do normalnega delovanja imunskega sistema. Ker je suha nosna sluznica občutljivejša, je potrebno ustrezno vlaženje in zračenje bivalnih prostorov. Za preprečitev okužbe se je potrebno izogibati zaprtim prostorom, kjer se zadržuje veliko ljudi, če pa je to neizbežno, pa ne pozabimo na temeljito higieno rok.


O možnih zapletih prehlada smo se pogovarjali s Terezijo Oven, dr. med., specialistko splošne medicine in direktorico Zdravstvenega doma za študente v Ljubljani.


Virusna obolenja dihal ne potrebujejo antibiotičnega zdravljenja. Kdaj pa je vendarle potrebno pomisliti nanj?


“Ko nam bolnik pove, da se ni mogel pozdraviti deset dni ali več, da se mu je pojavil gnojni izcedek iz nosu in vztrajno izkašljuje obilni izpljunek, ima bolečine v ušesih ali pri sklanjanju glave, moramo pomisliti na to, da se je na virusno okužbo nacepila bakterijska. Morebitno žarišče sekundarne okužbe iščemo tudi pri bolniku kadilcu, alergiku ali kakorkoli imunsko oslabljenemu bolniku, če se običajna viroza ne pozdravi v sedmih dneh. Ta žarišča so pri določenem človeku bolj ali manj konstantna in ponavljajoča, zato se tudi zapleti radi ponavljajo s podobno klinično sliko.”


Ker virusi oslabijo naš imunski sistem, je eden od zapletov lahko tudi bakterijska pljučnica. Kako jo prepoznamo?


“Na pljučnico pomislimo, če pride pri pacientu po enem tednu namesto do izboljšanja do povišane temperature, utrujenosti, potenja, stalnega slabega počutja, bolečin v prsih in gnojnega izpljunka v nekaterih primerih. To je pogosto pri ljudeh, ki v času virusne okužbe pri današnjem tempu vztrajajo z običajno življenjsko obremenitvijo in ne počivajo. Pri pregledu poslušamo pljuča, izmerimo PEF (predvsem pri astmatikih), naredimo laboratorijske preiskave in pogosto tudi rentgensko sliko pljuč. Pljučnica kot zaplet viroze je danes žal precej pogosta. Še posebej jo opažamo pri mladih mamicah z majhnimi otroki, ki nimajo časa počivati, ter pri intelektualcih in vodstvenem kadru, ki zaradi občutka nenadomestljivosti zlepa ne zapustijo delovnega mesta.”


Kako lahko sami pripomoremo k prepreč evanju razvoja pljučnice?


“V času virusnega obolenja dihal moramo omejiti telesne aktivnosti, da ne obremenjujemo telesa še dodatno z naporom, ki ga le-to ni sposobno prenašati, kadar preboleva virusno okužbo.”


Kakšno je ustrezno zdravljenje pljučnic?


“Antibiotična terapija se predpiše po doktrini in je odvisna od tipa pljučnice. Ločimo atipične in lobarne (septične) pljučnice, ki se med sabo razlikujejo tako glede na povzročitelje kot glede na klinično sliko, rentgenski izvid ter laboratorijske izvide. Seveda ne smemo pozabiti tudi na ustrezno hidracijo, primerno prehrano in počitek.” Tinkara Srnovršnik, dr. med

 
Sobota, 23. Avgust 2014
Obiskovalec

PetSobNed

12/20°

11/22°

11/20°

V novi številki

Aktualna anketa
Izdelava spletnih strani: Oblikovanje.com, 2005. Vse pravice pridržane.