Napredno iskanje
| deu | eng |
 
  Kapital Life DFS Zlati Kapital Navtika Kapital Golf Mariborčan




 
 
 Je debelost bolezen? 


Je debelost bolezen?

Danes se pojavlja vse več dokazov, ki povezujejo debelost s povečanim tveganjem za številne bolezni, vse od raka do sladkorne bolezni. Debelost je stanje, kjer moramo še posebej pozorno skrbeti za svoje zdravje in spremljati spremembe na svojem telesu. Jurij Pivka, univ. dipl. biol.

Debelost lahko najlažje opišemo kot stanje telesa, pri katerem se naravne zaloge energije v obliki povečajo preko svoje običajne količine. Težave nastopijo tedaj, ko povečano maščevje prične ovirati naravno delovanje telesa. Pri živalih je debelost v naravi redka, opazimo jo lahko pri , in hišnih ljubljenčkih (psi, mačke, hrčki itd.), ki so lahko in se obenem premalo gibljejo.

Pred nekaj meseci je Ameriška zveza za raziskave raka objavila priporočila, kako naj se obvarujemo pred nastankom rakavih obolenj. Smernice nosijo predvsem zelo pozitivno sporočilo, saj govorijo o tem, da lahko (in predvsem kako) zmanjšamo tveganje za nastanek raka s spremembo življenjskega sloga. Do sedaj je bilo z nastankom raka zelo jasno povezano kajenje, mutagene kemikalije, razna sevanja, nekatere infekcijske bolezni (virus HPV, virus hepatitisa C itd.) ter nepravilno delovanje imunskega sistema in hormonalne motnje. Raziskave življenjskega sloga in vpliva le-tega na zdravje pa so dokazale, da je tudi ohranjanje normalne telesne teže ena izmed najpomembnejših stvari, ki jih lahko naredite za zmanjšanje tveganja za nastanek raka. Nevarna je predvsem odvečna teža okoli pasu, ki jo povezujejo z rakom na debelem črevesu in trebušni slinavki kakor tudi z rakom na prsih pri postmenopavzalnih ženskah. Omenjeni primer do sedaj najbolj jasno govori o tem, da je debelost preprosto zdravju nevarno stanje, če ne že bolezen.

Indeks telesne mase. Definicije, kaj je debelost, so seveda precej različne, vendar se najbolj pogosto računa kot indeks telesne mase ali ITM. Metodo je v zasnoval statistik . ITM izračunamo tako, da delimo svojo težo v kilogramih s kvadratom svoje višine v metrih.

Tabela vrednosti ITM (indeks telesne mase):

  1. Oseba z vrednostjo ITM med 25,0 in 29,9 kg/m je prekomerno hranjena (debelost I. stopnje)
  • Oseba z vrednostjo ITM med 30,0 in 39,9 kg/m je debela (debelost II. stopnje)
  • Oseba z vrednostjo ITM nad 40,0 kg/m je izredno debela (debelost III. stopnje)

Indeks telesne mase nam dejansko lahko pove stanje naše debelosti, vendar ima tudi svoje omejitve. Indeks upošteva le višino in težo in na podlagi tega oceni stanje debelosti. Ne upošteva pa teže kosti in razmerja med mišično maso in maščevjem, tako da izračun ITM dejansko ni uporaben na primer pri športnikih z veliko mišične mase. A ne glede na to je ITM za povprečne osebe vsekakor pomemben, hiter in enostaven pokazatelj stanja.

Mnogo bolj natančna metoda je meritev deleža telesne maščobe, vendar za to potrebujemo merilno napravo. Normalen delež t.i. esencialne maščobe v moških je med 8 in 14 % telesne teže, pri ženskah pa med 20 in 25 % telesne teže. V kolikor je maščevja več, govorimo o prekomerni teži. Delež telesne maščobe se najpogosteje in precej natančno meri z infrardečo svetlobo na mišici biceps na roki, če pa želimo še bolj natančno sliko oz. sliko razporeditve maščobe po telesu, pa se uporablja t.i. DEXA merilnik z žarki X.

Zakaj debelost povzroča tveganje? Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1997 debelost opredelila kot bolezen. Sedaj vemo, da debelo telo ni le estetsko drugačno, ampak povečana telesna teža in nadpovprečni delež maščobe vplivata na številne bolezenske spremembe, kot so povišan krvni tlak, srčni infarkt, diabetes, kamni v žolčniku, pa tudi na težave, ki jih povzroča povečana teža že sama po sebi (bolečine v vratu, križu in podobno).

Debelost dejansko sama po sebi povzroča bolezenske spremembe in tako ni le “estetska” sprememba telesa.

Debelost vodi do številnih patofizioloških in metabolnih sprememb v telesu, ki prispevajo k povečani ogroženosti za srčno-žilne in druge bolezni. Sem najpogosteje sodijo: inzulinska rezistenca in hiperinzulinemija, ki vodita do razvoja sladkorne bolezni tipa II; dislipidemija; visoki trigliceridi in nizki HDL holesterolom; povečan krvni tlak ali hipertenzija; hipertrofija levega prekata srca, disfunkcija simpatičnega živčnega sistema, endotelijska disfunkcija in obstruktivna nočna apnea itd. Problem debelosti pa se še poveča, če ima oseba, ki je debela, še druge faktorje tveganja, kot je povečan holesterol in krvni tlak. Tedaj govorimo o metaboličnem sindromu.

Metabolični sindrom ali presnovni sindrom označuje skupino različnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Sindrom opredeljuje skupno pojavljanje debelosti, hipertenzije, dislipidemije in hiperglikemije, in je v tesni zvezi s trebušno debelostjo.


Da lahko govorimo o metaboličnem sindromu, mora oseba imeti vsaj tri od naštetih dejavikov tveganja:

  • abdominalna debelost (obseg trebuha pri: M > 102 cm, Ž > 88 cm),
  • hipertrigliceridemija (> 1,69 mmol/l),
  • nizek HDL holesterol (M < 1,04; Ž < 1,29 mmol/l),
  • visok krvni tlak (130 mmHg),
  • KS na tešče, 1 mmol/l.

Omenjeni dejavniki tveganja samostojno, še posebej pa, če so prisotni sočasno, vplivajo na nastanek in napredovanje aterosklerotičnih srčno-žilnih bolezni.

Če primerjamo osebe brez metabolnega sindroma in osebe s tem sindromom, se umrljivost zaradi krvožilnih bolezni poveča:

  • 2,78-krat pri ženskah,
  • 2,26-krat pri moških.

Splošna umrljivost pa se poveča za:

  • 1,38-krat pri ženskah,
  • 1,44-krat pri moških.

Čezmerna telesna teža in debelost predstavljata resno tveganje za zdravje posameznika. V kolikor gre za metabolni sindrom, se tveganje še dodatno poveča. Zato je zelo pomembno spodbujanje zdravega sloga življenja, saj zmanjšanje telesne maščobe zelo hitro izboljša zdravje posameznika. Pomembno ni le zmanjšanje teže, temveč tudi redna telesna aktivnost. Oseba z metabolnim sindromom mora spremeniti svoje prehranjevalne navade in spremeniti svoj življenjski slog. Preden se zdravnik odloči za zdravljenje s tabletami, je zelo priporočljivo, da posameznik naredi sam, kar se največ da.

1. Trajno znižati svojo težo

Znižanje teže zmanjša tveganje za metabolni sindrom. Težo najlaže zmanjšamo, tako da manj jemo in da spremenimo prehranjevalne navade. Idealna zdrava hrana je mešana hrana z najmanj maščobami in brez sladkorja, bogata naj bo z vlakninami, predvsem s sadjem in z zelenjavo. Razdeljena pa naj bo na štiri do pet dnevnih obrokov. Nujno je, da na dan zaužijmo od 500 do 700 kcal manj, kot so naše potrebe, tako bomo najlaže izgubili težo. Hujšali bomo uspešno, če se bomo teh navodil držali dlje časa (vsaj pol leta).

2. Redna aerobna telesna dejavnost

Dobra telesna pripravljenost izniči učinek metabolnega sindroma na splošno umrljivost. Vsak dan naj bi bili telesno dejavni vsaj od 30 do 90 minut! To je lahko tudi hoja, še bolje pa, če je to tek, plavanje ali kolesarjenje. Aktivnost naj bo zmerna. To pomeni, da imamo srčni utrip med 100 in 140. Telesno aktivni smo tudi med vsakodnevnimi opravili, kot so pešačenje v službo, hoja po stopnicah, delo na vrtu ali sprehod s psom.

S spremembo življenjskega sloga bomo zagotovo zase storili največ, tako da zdravljenje z zdravili morda sploh ne bo potrebno. Pa še to: živeli bomo dlje in se počutili mnogo bolje!

Viri:

  • The Third Report of The National Cholesterol Education Program Expert Panel on Detection, Evaluation and Tretament of High blood Cholesterol in Adults. JAMA 2001;285:2486-9.
  • Carey DG et al. Diabetes 1996; 45: 633.
  • Hu et al. Arch Intern Med 2004; 164: 1066-76.
Malik S et al. Circ 2004; 110: 1245-50.

 
Sreda, 1. Oktober 2014
Obiskovalec

SreČetPet

10/22°

13/20°

11/19°

V novi številki

Aktualna anketa
Izdelava spletnih strani: Oblikovanje.com, 2005. Vse pravice pridržane.