“ Upamo, da nam naslednje leto ne bo treba izplačati državi dobička” Pogovor z Alešem Haucem, generalnim direktorjem Pošte Slovenije o izgubi z nakupom delnic NKBM, investicijah v izboljšano varovanje pošt, liberalizaciji trga poštnih storitev, projektih za Maribor, možnem nakupu letališča in Večera, pričakovanjih od nove vlade... SREČKO PIRTOVŠEK
PLACEBO ali Komu potok solz ne lije Predstavljamo vam nov glasbeno-scenski projekt PLACEBO ali Komu potok solz ne lije avtorice in dirigentke Karmine Šilec, ki bo premierno izveden v otvoritvenem delu Evropske prestolnice kulture 2012.
Priložnost za skupno zgodbo! Dr. Suzana Žilič Fišer generalna direktorica javnega zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture
Tri desetletja tožilec Zakaj se je maturant Andrej Ferlinc odločil za študij prava, nas je zanimalo: “Ker me delo z ljudmi veseli in me zanima usoda ljudi. Starši, prosvetni delavci so mi vedno govorili, da naj ne grem v prosveto, vendar me je mikalo poučevanje ljudi, kar bom zdaj lahko počel, ker postajam tudi predavatelj na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani.” OTMAR KLIPŠTETER
Up slovenskega smučanja Maribor premore veliko število nadarjenih športnikov in športnic v različnih panogah. Mednje zagotovo sodi tudi Boštjan Kline. Alpski smučar, rojen 31.3.1991 v Mariboru, ki se ponaša s kar dvema naslovoma svetovnega mladinskega prvaka in enim tretjim mestom. Zlati odličji v smuku in superveleslalomu je Kline osvojil na letošnjem svetovnem prvenstvu v švicarski Crans Montani, bronasto odličje pa na lanskem prvenstvu v francoskem Megevu. Kline je član SK Branik iz Maribora. ZMAGO GOMZI NA
Zaslužek z odpadki: Zlata vredne smeti Smeti znajo pozlatiti občinsko blagajno, so dokazali v mestecu, dobrih 80 kilometrov severno od Maribora, tega spoznanja pa niso uspeli udejanjiti nikjer v Sloveniji. Mariborski župan Franc Kangler je pred šestimi leti volivcem obljubil (Boris Sovič pa mnogo let pred njim tudi), da bo priskrbel za moderno obdelavo mariborskih komunalnih odpadkov in deponiranje tistih, ki jih ni mogoče reciklirati. A se je izkazalo, da je bila ta obljuba lažna – doslej. Slabo kaže tudi za bližnjo bodočnost, ker je mariborska občinska blagajna izsušena. OTMAR KLIPŠTETER
Samevajoče ali propadajoče Kdo bi moral, pa ni? Kdo je dolžan in kdo upravičen? Se vam je zgodila krivica? Da bi uspeli rešiti kakšno vprašanje ali dilemo, smo se odločili, da v reviji Mariborčan pripravimo rubriko “Kje vas čevelj žuli”, ki je namenjena vprašanjem občanov, mi pa bomo tisti, ki bomo skušali najti odgovore nanje. Maribor – srečno, uspešno, zadovoljno, kreativno ... mesto. Sliši se izredno lepo, a žal temu velikokrat ni tako.
Spopadanje z avtizmom Avtizem ni duševna bolezen in ni posledica slabega starševstva. Otroci z avtizmom niso neposlušni, poredni ali nevzgojeni, kar bi marsikateri opazovalec otroka na hitro ocenil. V medicinskem smislu se avtizem obravnava kot kompleksna nevrološko-medicinska razvojna motnja, pri kateri gre za nepravilen oziroma neobičajen razvoj možganov. Pri otrocih z avtističnimi motnjami gre predvsem za težave, ki se kažejo pri verbalnem sporazumevanju. JANJA KACJAN
Zgodovina medicine 20. stoletja Zgodovina razvoja transplantacijske kirurgije je odprla različne probleme tako v kirurški stroki kakor tudi v medicini. Obenem so se začela pojavljati tudi vprašanja o smrti, predvsem o konceptu možganske smrti, ki so zadevala ob filozofske in etične probleme ter odpirala vrsto pravnih, organizacijskih in tudi religioznih vprašanj.
Podjetniški talent je dragocen vir, negujmo ga! Kreativna mesta. Pametna mesta. Kreativne industrije. Družba znanja. Inovativna družba. Kaj je skupnega v tem? Skupni so številni ustvarjalni, podjetni posamezniki, ki so sposobni zaznati priložnosti in jih preoblikovati tako, da ustvarjajo izdelke in storitve, ki zadovoljujejo potrebe in istočasno prinašajo delovna mesta, trajnostni razvoj in dolgoročno uspešno poslovanje. Medtem ko številne univerze v svetu zelo uspešno pretvarjajo svoje raziskovalne dosežke v podjetniško prakso in pomembno prispevajo k razvoju, se v Sloveniji praksa ustvarjanja podjetij v univerzitetnem okolju le stežka uveljavlja. JANJA KACJAN