Z vulkanom nad Maribor! Mariborčani smo nekako že vajeni, da tarnamo, da smo rojeni pod nesrečno zvezdo. V časih konjunkture nam je propadla celo pivovarna, dosti pa ni manjkalo niti Vinagu, da bi doživel podobno usodo. Predsedniki vlad v zadnjih letih niti ne »povohajo« kakšnega potencialnega kandidata za ministra, v zadnjem času pa se je nad nas spravil še vulkan. SREČKO PIRTOVŠEK Glavni in odgovorni urednik srecko.pirtovsek@zalozbakapital.si
Športna žalostinka z obližem rezultatov Z nekaj odličnimi Mariborčani, pogumnimi, z vizijo, polnimi energije, sem v preteklih dneh govorila in kovala načrte za prihodnje projekte, poslušala njihove ideje in se navduševala nad izvirnostjo na mnogih področjih življenja in delovanja. Posebej me je presenetila izjemna volja in želja po uspehu, ki sloni izključno na lastnih izkušnjah, znanju, povezovanju. MOJCA LUBANJŠEK PEHANT izvršna urednica
Izziv Mariborčanom: nove perspektivne panoge, inovativnost,povezovanje Revija Mariborčan bo 25. maja 2010 ob 19h v Hotelu Habakuk pripravila drugo letošnjo Tribuno za Maribor na temo gospodarskih priložnosti in izzivov prihodnosti, ki lahko mesto ob Dravi popeljejo v boljšo prihodnost, vplivajo na njegov vsestranski razvoj in ga postavijo ob bok najbolj uspešnim evropskim mestom. MOJCA LUBANJŠEK PEHANT
Gospodarske priložnosti Maribora Je Maribor res mesto zamujenih gospodarskih priložnosti? Sodeč po zgodovini mesta ob Dravi je ta trditev zelo blizu resnici. V preteklih tridesetih letih je Mariboru uspelo ‘uničiti’ nekdanje gospodarske velikane, uspelo mu je uničiti pivovarno, letališče, ki je imelo pred četrt stoletja več poletov kot danes in ki še danes slovi kot verjetno eno zelo redkih evropskih mest, ki več zasluži z avtomobilskim sejmom kot poleti letal. Tudi na sejemskem področju se lahko ‘pohvalimo’, da smo eno redkih večjih evropskih mest brez sejmišča, še dobro desetletje nazaj pa smo bili tudi uspešno sejemsko mesto. SREČKO PIRTOVŠEK
LASTNA SONČNA ELEKTRARNA “Okolju prijazna električna energija za več kot milijardo ljudi po vsem svetu, 900 milijonov ton prihrankov izpustov CO2 ...”( Eko novice, sept. 2009) Tako zvenijo obetajoče napovedi ob vedno bolj intenzivnem uveljavljanju sončnih elektrarn. Pa se izplača, se marsikdo vpraša. Zdi se, da izplačati se v današnjih razmerah, ko nam že voda v grlo teče, dobiva povsem drugačen pomen. Snežka Lan, FOTO: arhiv M-lan d. o. o.
SVETLOBNO PRIJETNEJŠI MARIBOR Ljubo Jankovič direktor Tisa svetila -Maribor je v urbanističnem smislu, še posebej, ko razmišljamo o razsvetljavi, še zmeraj precej daleč od naprednih in urejenih evropskih središč. Na pocinkanih drogovih je nameščenih nešteto svetilk, običajno okroglih oblik, ki svetijo premočno in v vse smeri: po fasadah v spalnice, v otroške sobe, v nebo ...
Recept: cilji, šport in mladi Bojan Gerič, vodja gostinstva in turizma pri ŠC Pohorje -Maribor je edinstvena turistična destinacija, ki nam jo mnogi zavidajo. Zaledje Pohorja, bogastvo Drave in njenega obrežja, Maribor kot univerzitetno mesto, športni objekti društev – s tovarnami so nam naši očetje pustili izjemno veliko športnih objektov, ki jih je potrebno obuditi v življenje in izkoristiti, dajejo Mariboru z okolico neprecenljivo prednost pred drugimi turističnimi destinacijami.
Ohranimo čisto okolje Mati narava je neprecenljiva, dala nam je številna bogastva in le od nas ljudi je bilo odvisno, ali jih bomo znali primerno uporabiti. Žal pa je izkoriščanje velikokrat šlo v napačno smer. Prekomerno onesnaževanje narave z odpadki, onesnaževanje podtalnih voda s pesticidi, prekomerna gradnja avtocest, urbanistično nepremišljeni projekti in nekontrolirana rast industrije so le nekateri izmed dejavnikov, ki so naravi prizadejali hude udarce. NATAŠA DEUTSCH
Boj za čisto podtalnico Voda je najpomembnejša prvina za preživetje. Pomembne količine pitne vode za Maribor in njegovo okolico se nahajajo na področju Vrbanskega Platoja in Dravske kotline. Vse intenzivnejše kmetovanje, urbanizem, neurejene komunalne infrastrukture ter vedno bolj razvejano cestno in transportno omrežje so tisti dejavniki, ki močno vplivajo na kakovost mariborske pitne vode, ne samo iz kemijskega, ampak vendar tudi količinskega vidika. Nataša Deutsch
Smeti niso kar tako za v smeti! Velike količine odpadkov, ki jih kot pridni potrošniki proizvajamo, so, verjeli ali ne, iz dneva v dan vredne več. Ne samo zavedni, temveč tudi preračunljivi, implementirajo nove in nove tehnologije za njihovo snovno ali pa vsaj energetsko izrabo. In kje smo mi? NEŽA ŠKILAN, FOTO: NEŽA ŠKILAN, arhiv Mariborčan
Smeti so lahko tudi donosen posel Še ne tako dolgo nazaj so mnogi menili, da so smeti donosen posel, a vse kaže, da temu le ni povsem tako. Zbiranje in prodajanje posebnih odpadkov je težak posel, za katerega pa lahko prejmete tudi ustrezno plačilo. A umazan in nemalokrat ponižujoč posel ni za vsakogar, pa naj bo še tako donosen. NATAŠA DEUTSCH
Urgentni center v UKC Maribor začenjamo uresničevati V mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru si v zadnjih letih prizadevajo vzpostaviti sodoben, celovit in ustrezno opremljen urgentni center, ki bo povezal vse ključne strokovnjake, diagnostične aparate, operacijske kapacitete in drugo potrebno, z namenom izboljšanja oskrbe poškodovancev in nenadno obolelih. Mojca Lubanjšek Pehant Foto: Sašo Papp
Pomladno športni Maribor Že šesto leto zapored se bo na festivalu športa in zabave, imenovanem Športna pomlad 2010, Maribor prelevil v najbolj športno mesto. Med 14. in 23. majem bodo vsi željni rekreacije, zabave in druženja lahko uživali v več kot 200 športnih aktivnostih, ki bodo za nameček popolnoma brezplačne. Maja Bezjak Foto: arhiv organizatorja
Mariborčan na začasnem delu v Ljubljani Najprej mu je postal Maribor magnet takrat, ko ga je v mestu ljubezni zadela Amorjeva puščica, a je tistikrat, ko je prispel k nam mladi pravnik Marijan Papež, zavreščala sirena. Tekst in foto: Otmar Klipšteter
Druga gimnazija šestdesetič Uspešnost, razvoj in napredek lahko v Mariboru brez slabe vesti povežemo z Drugo gimnazijo. Seveda ne le z njo, v veliki meri pa prav gotovo. Letos je šestdesetič praznovala. Hrupno, opazno, všečno, dostojno, kvalitetno. Med 20. marcem in 17. aprilom se je zvrstilo več kot 42 različnih prireditev. Katja Blažič Foto: arhiv Druge gimnazije
Odrske umetnosti za sladokusce: CHOREGIE Novoglasbeno gledališče Choregie uvaja v slovenski prostor novo umetniško platformo, ki temelji na odrskem sobivanju glasbe, giba, igre in drugih odrskih elementov. Ustanovitev zavoda Choregie je posledica prepoznanja potrebe po instituciji, ki se bo ukvarjala s produkcijo in promocijo glasbeno gledaliških predstav, hkrati pa razvijala teoretsko misel o tem, kaj glasbeno gledališče sploh je. Manja Ledinek
Ninna Kozorog: ŠTUDENTKA NA DRUGO Zvesti bralec nam je predlagal, da naj namesto katere zvezde ali “pevke s slabimi silikonskimi ‘joški’” predstavimo vzornico iz študentskega življenja, ki je tudi organizatorica humanitarnih dejavnosti. In jo, Ninno Kozorog, dasiravno jo bo težko posnemati, ker se zdi, da njen delovnik traja 25 ur. Tekst in foto: Otmar Klipšteter
Bodoča dnevna soba maribora Če se bo iz občinske, državne in evropske blagajne izsulo dovolj cvenka, bo Maribor dobil imenitno novo dnevno sobo, v kateri bodo Mariborčanke in Mariborčani preživljali kakovosten prosti čas, se hkrati informirali, izobraževali (tudi vseživljenjsko) in uživali ob raznoterih prireditvah. Otmar Klipšteter FOTO: Otmar Klipšteter in arhiv Mariborske knjižnice
Dnevi knjige ... -Lahko noč, humoreske Da je v humorju moč (in zdravje), vemo že dolgo. No, vsaj nekoč so to vedeli. Danes so drugi časi, ki jih pestijo podnebne spremembe, na svetovnem trgu vlada finančna in gospodarska kriza, že tako revnim življenje otežujejo naravne katastrofe in za humor je vse manj prostora. Osrednja tema letošnjih slovenskih dnevov knjige v Mariboru – pa čeprav nekoliko ‘skregana’ z današnjim časom – je kljub temu napisala z veliko: Literatura in humor! So vendar dobri časi za humor? ŠPELA ŠTAMOL Foto: arhiv, MKC Maribor
Reinkarniran “hrošč” V avtomobilizmu čas teče hitro, pa najsi gledamo hitrosti, ki jih avtomobili dosegajo, ali hitrost menjave modelov in novosti, ki jih podjetja plasirajo na trg. Podobne situacije je globalizacija preslikala na številna področja naših življenj. In kot drugod, je tudi v avtomobilizmu vedno več ljubiteljev ustavljenih ur, preteklosti, zgodovine, spomina, prvinskosti in legend. Mojca Lubanjšek Pehant
Sprehod po Štanjelu Štanjel je skorajda pravljična kraška vasica, kjer se lahko ure sprehajamo po ozkih ulicah, posedimo v parku v Ferrarijevemu vrtu, kjer pogled seže daleč po Krasu, vse do Nanosa in Snežnika. JURIJ PIVKA
Nakup člankov
Z vulkanom nad Maribor!
Športna žalostinka z obližem rezultatov
Mesečnik
Izziv Mariborčanom: nove perspektivne panoge, inovativnost,povezovanje
Gospodarske priložnosti Maribora
LASTNA SONČNA ELEKTRARNA
SVETLOBNO PRIJETNEJŠI MARIBOR
Recept: cilji, šport in mladi
Ohranimo čisto okolje
Boj za čisto podtalnico
Smeti niso kar tako za v smeti!
Smeti so lahko tudi donosen posel
Urgentni center v UKC Maribor začenjamo uresničevati
Pomladno športni Maribor
Mariborčan na začasnem delu v Ljubljani
Druga gimnazija šestdesetič
Odrske umetnosti za sladokusce: CHOREGIE 
Ninna Kozorog: ŠTUDENTKA NA DRUGO
Bodoča dnevna soba maribora 
Dnevi knjige ... -Lahko noč, humoreske
Reinkarniran “hrošč”
Sprehod po Štanjelu 
Napovednik
