Napredno iskanje
| deu | eng |
 
  Kapital Life DFS Zlati Kapital Navtika Kapital Golf Mariborčan




 
 
 Jubileji: Okrogle obletnice 2007 

Jubileji: Okrogle obletnice 2007

Majhni in veliki dogodki zaznamujejo mestno zgodovino in brskanje po lastni preteklosti, po preteklosti mesta, kjer živimo, nas mogoče za trenutek povrne v pregovorno ’stare dobre čase’, kjer oživijo dogodki in ljudje, ki so vtisnili današ njemu mestu neizbrisen pečat. SAŠO RADOVANOVIČ

 Okrogle obletnice Maribora so kot večkratno praznovanja rojstnega dne mesta, kajti skozi nje se javnost zave lastne preteklosti in nenadoma spet oživijo nekdanje podobe mesta, tiste, ki jih je čas že izbrisal, ter tiste, ki so živele le nekje na obrobju zavesti meščanov, vendar so bile in so še sedaj med nami. Kronološko nizanje pomembnih ali le zanimivih dogodkov o preteklosti mesta nas bo spomnilo ne le na že minule čase, temveč tudi na podobo mesta, kot so nam ga zapustili naši predniki. Mogoče nas bodo minule podobe mesta poleg nostalgičnih spominov opomnile tudi, da je cena napredka in naglega razvoja včasih le prevelika, da mesto ni v naši lasti, temveč da ga le upravljamo za prihodnje generacije, zato mu pustimo njegovo dušo in podobo, kot jo poznamo mi in so jo že naši predniki. Oživljanje minulih časov ni le nostalgična zazrtost v preteklost, temveč predvsem poizkus oživljanja tiste zavesti o pripadnosti mestu, ki je Mariboru v tistih ’zlatih časih’ tudi omogočila tako dinamičen in celovit razvoj.

1217 - Leta 1217 se prvič omenja malteš ka komenda. V glavno poslopje, ki je stalo na majhni vzpetini, se je prišlo skozi zidan obok z velikimi dveri in majhnimi vrati. Ob glavnem poslopju je stala cerkev sv. Katarine. Ob cerkvi je bilo majhno obzidano pokopališče. Leta 1800 je malteški red komendo prodal mariborskemu meščanu in podjetniku Alojzu pl. Kriehuberju. Leta 1844 pa so zapuščeno staro poslopje nekdanje komende skupaj s cerkvijo podrli. Ostala je le še pristava, ki je pozneje služila raznim predvsem gospodarskim potrebam.

1317 - Leta 1317 se prvič omenja Slovenska ulica, ki je do leta 1876 potekala le od Gosposke do Strossmayerjeve ulice.

1317 - Pomemben gospodarski dejavnik v mestu so predstavljali Židi, ki so prvič omenjeni leta 1317 in so prebivali v getu ob Židovski ulici, vzhodno od Glavnega trga.

1497 - 10. marca 1496 je cesar Maksimiljan izdal ukaz, da morajo Židje zapustiti Štajersko do 6. januarja 1497. Maksimiljanova odredba o izgonu Židov je kot razlog navajala onečaščenje hostij, ritualne umore krščanskih otrok ter oderuštvo in goljufije v zvezi s posojili. Med njimi so bili tudi mariborski Židje, ki so se izselili na Dunaj, v Trst in na južno Ogrsko, od tam pa kasneje v Italijo, Dalmacijo, na Češko in Poljsko. Njihov izgon je pomenil slabitev gospodarske moči mesta.

1587 - Leta 1587 je bila na Betnavi zgrajena protestantska cerkev in urejeno pokopališče.

1617 - Med leti 1613-1617 je grof Jakob Khisl v graškem predmestju ustanovil kapucinski samostan s cerkvijo, ki je stala na mestu današnje frančiškanske cerkve in je imela vhod z zahodne - mestne strani. V cerkvi je visela slika grofa Jakoba Khisla, mariborskega gospoda in ustanovitelja kapucinskega samostana, ki je umrl leta 1637. Cerkev so konec 19. stoletja podrli in na njenem mestu zgradili današ njo frančiškansko cerkev.

1747-1750 so na mestu nekdanjega stopniščnega stolpa mestnega gradu zgradili nov stopniščni rizalit, ki ga povzdiguje bogat kiparski okras. Čudovito, po najboljšem italijanskem okusu zgrajeno stopnišče z dvojnim dohodom so v stranskih nišah krasili imenitni kipi, med njimi počivajoča Diana, geniji itd. Na tem mestu je nekoč stala grajska cerkev. Novo stopnišče je bilo okrašeno s pozlačenima grboma Brandisov (4 levi) in Trautmannsdorfov (3 železni šlemi), ki spominjata na gradnjo gradu v času grofa Henrika Adama Brandisa in Marije Ane Trautmannsdorf.

1767 - Med leti 1767 in 1769 so zgradili Alojzijevo cerkev, ki predstavlja osrednjo stavbo nekdanjega jezuitskega kompleksa (mariborski arhitekt B. Fuchs). Cerkev je centralno zasnovana in se na zahodu zaključuje s prezbiterijem, ki je tako kot osrednji ovalni prostor prekrit s kupolo. Pred markantno baročno fasado, obrnjeno proti Glavnemu trgu, stoji kvalitetna rokokojska ograja. Nekdanji poznobaročni oltar J. Holzingerja je bil odstranjen.

1797 - leta 1797 je izbruhnil požar na Koroški ulici v Straschillovi hiši številka 3. Požar se je razširil po Splavarskem prehodu do mesarskih stojnic v vzhodnem delu Vojašniške ulice, uničil usnjarske delavnice v Usnjarski ulici, se nato razširil na Židovsko in Vetrinjsko ulico ter popolnoma uničil ta del mesta do Naskove hiše (Vetrinjska ulica 30).

1817 - leta 1817 so 47. pešpolk preselili v Maribor in mu za naborno področ je dodelili mariborski in celjski del in del graškega okraja. Leta 1767 je dobil polk svoje razpoznavne znake: jekleno zelen ovratnik in bele gumbe. Leta 1769 pa je dobil številko 47.

1827 - 23. decembra 1827 se je v Mariboru rodil Wilhelm von Tegetthoff, v hiši na vogalu Tyrševe in Slovenske ulice. Gimnazijo je končal v Mariboru, nato pa je nadaljeval študij na pomorskem kolegiju v Benetkah. Leta 1864 je kot avstrijski kontraadmiral premagal v pomorski bitki Dance pri Helgolandu in leta 1866 še Italijane pri Visu. Leta 1868 je postal vrhovni poveljnik avstrijske mornarice. Umrl je leta 1871 po kratki bolezni. Leta 1883 so mu ob prisotnosti cesarja Franca Jožefa I. odkrili spomenik v mestnem parku v Mariboru. Spomenik je zdaj v Pokrajinskem muzeju v Mariboru.

1847 - Leta 1847 je ob slovesnem odprtju Južne železnice od Gradca do Celja Gustav Rudolf Puff izdal monografijo o Mariboru (Marburg in Steiermark, seine Umgebung, Bewohner und Geschichte, I-II, 1847). V predgovoru monografiji je Puff med drugim zapisal, da je preteklost mesta “za štajerske rojake pomembna spominska knjiga nemštva in slovanstva, ki se prepletata tukaj”. Rudolf Gustav Puff je bil v svojem času najplodnejši krajevni pisec na Štajerskem. Po rodu nemški Štajerec je bil od leta 1831 pa vse do svoje smrti leta 1865 profesor na mariborski klasični gimnaziji. Takoj po prihodu v mesto se je začel zanimati za življenje in običaje slovenskega naroda na Štajerskem. Naklonjenost drugemu narodu na spodnjem Štajerskem je izkazal tudi z opravljanjem ustnega in pisnega izpita iz slovenščine na graškem liceju. Kot gimnazijski profesor je spodbujal zanimanje slovenskih dijakov za materni jezik. Kar nekako naključje je, da se je ob prihodu na mariborsko gimnazijo v zaključnem letniku srečal s Franom Miklošičem in Stankom Vrazom, dvema verjetno najznamenitejšima Slovencema, ki sta se šolala v tej ustanovi. Zaljubljenec v mesto in pokrajino je kot prvi celovito predstavil eno od spodnještajerskih mest in Maribor s tem uvrstil med zgodovinska mesta. Zaradi pozitivnega odnosa do Slovencev (II. Sreznjevski, profesor na kijevski univerzi, je zanj dejal “do brezumja v Slovane zaljubljeni Nemec”) je lahko sestavil celovito monografijo o mestu in prebivalcih, o Slovencih in Nemcih, ki so še bili zaverovani v svoj lokalni patriotizem. Prav zato je njegova ocena tedanjega mestnega utripa, življenja in kulturnega prebujanja v majhnem, napol podeželskem mestu tako verodostojna in kaže objektivno podobo bidermajerskega vzdušja prve polovice 19. stoletja.

1857 - Leta 1857 je mestna občina odkupila vojaško skladišče v sedanji Strmi ulici in ga namenila skladišču gradiva, naprav in orodja, ki ga je mesto potrebovalo za komunalno dejavnost.

1867 - Leta 1867 je tržaški ladjedelničar Jožef Vitez pl. Tonello poizkušal na Dravo prenesti ameriški izum parnikov, ki so mogli pluti po majhnih, nereguliranih rekah. Prvi tak parnik, poimenovan po Mariboru (Marburg), je bil razstavljen pripeljan po železnici v Maribor in je julija 1867 opravil v 1 uri in 10 minutah vožnjo po Dravi do Ptuja.

1867 - Leta 1867 je pričel izhajati tednik Slovenski gospodar.

1877 - Leta 1877 je bilo ustanovljeno Mariborsko mestno olepševalno društvo.

1887 - Leta 1887 je dravski parnik na ptujsko obrtno zborovanje odpeljal 80 Mariborčanov, članov obrtnega društva, in tam zbudil veliko pozornost. Kljub temu pa se dravska paroplovba do Maribora ali prek njega ni uresničila.

1887 - leta 1887 so odprli prvo uradno občinsko kopališče v Dravi malo pod studenško brvjo na levem bregu Drave. Istočasno so zaprli in preselili vojaš ko kopališče ob železniškem mostu k vojašnici cesarja Franca Jožefa (kadetnica).

1887 - 1. septembra 1887 je bila ustanovljena strokovna zadruga brivcev, frizerjev in lasuljarjev v Mariboru.

1887 - Leta 1887 so v Mariboru pričeli z asfaltiranjem mestnih ulic.

1897 - Leta 1897 je bila pri Francovem parnem mlinu v Melju urejena tovarna testenin.

1897 - Leta 1897 je mesto dobilo prvo telefonsko centralo z 18 naročniki iz dobro stoječih mariborskih podjetij in trgovin. Med bankami sta imeli telefon le Mestna hranilnica na Slomškovem trgu in Ekomptna banka na Glavnem trgu, med hoteli in gostilnami pa Zamorec, Halbwild, Pri grozdu in kavarna Central.

1907 - Leta 1907 je bila ustanovljena Mariborska mlekarna.

1927 - 4. julij 1927 je bilo ustanovljeno Športno društvo Železničar.

1927 - Leta 1927 je bila v pomoč svojcem pri izplačilu zdravniških in pogrebnih stroškov v primeru smrti zavarovanca ustanovljena Ljudska samopomoč, ki je postavila veliko poslopje nasproti kolodvora, danes Partizanska cesta 47, in je bila predhodnica današnje Zavarovalnice Maribor. 1927 - 6. decembra 1927 je v Mariboru pričel izhajati nov časopis Mariborčan, list za občinsko politiko, ki ga je pred občinskimi volitvami v Mariboru začela izdajati Slovenska ljudska stranka.

1927 - Leta 1927 so v Mariboru ustanovili mariborski Aeroklub, ki je bil med najdejavnejšimi v tedanji državi. Vsako leto so v Mariboru prirejali velike letalske mitinge z namenom popularizacije letalstva in z željo, da bi v Mariboru zgradili moderno mednarodno letališče ter tudi na ta način mesto povezali z ostalim svetom. V Mariboru so prvi v tedanji državi zgradili hangar za spravljanje letal. Mariborski Aeroklub pa je bil med pobudniki jadralnega letalstva v Jugoslaviji.

1927 - Leta 1927 je trgovec Žlahtič na Grajskem trgu pred hotelom Orel postavil prvo javno bencinsko črpalko.

1927 - Leta 1927 je bilo ukinjeno mesto požarnega čuvaja v Mariboru. Delovno mesto in stanovanje požarnega čuvaja je bilo v mestnem stolpu ob stolni cerkvi.

1927 - 1. novembra 1927 je bil uveden mestni avtobusni promet. Poizkusno so odprli progo med mestom - Glavnim trgom in pokopališčem na Pobrežju. Število potnikov je bilo celo za največje navdušence presenetljivo, v treh dneh se je v obe smeri peljalo z avtobusi kar 7.000 potnikov.

1937 - Leta 1937 je bil Maribor z okolico po porabi električne energije na prvem mestu v Kraljevini Jugoslaviji. Uporaba električne energije je močno vplivala na razvoj mariborske trgovine in obrti kakor tudi na zunanjo podobo mesta. Izložbe trgovin se stalno modernizirajo in pri opremljanju že uporabljajo prve aranžerje. Uporaba elektrike za razsvetljavo uvede tudi nove trgovske artikle, npr. žarnice.

1937 - Leta 1937 so vojaško vežbališče na Teznu odstopili Aeroklubu za potrebne civilnega letalstva. Letališče so uvrstili med pomožna letališča v Jugoslaviji in ga tudi registrirali kot mednarodno letališče.

1937 - Leta 1937 je bila ustanovljena II. deška meščanska šola, ki je imela svoj sedež v Magdalenskem predmestju.

1947 - Septembra 1947 so iz TAM-a prišli prvi tovornjaki, imenovani Pionir. To je bilo tritonsko vozilo, narejeno po češki licenci, z motorjem 70 konjskih sil in z največjo možno hitrostjo 80 kilometrov na uro.

1957 - Močan zalet turizmu v Mariboru sta dala leta 1957 postavljena pohorska vzpenjača in kasneje zgrajen hotel Bellevue ob zgornji postaji vzpenjač e. Pohorska vzpenjača in sistem številnih vlečnic sta povzročila močan razmah zimskih športov. Vzpenjača je dolga 2.550 m in v slabe četrt ure premaga 720 m višinske razlike. Ugodna ekspozicija in nadmorska višina ter sistem zasneževalnih naprav na Mariborskem Pohorju omogočajo smuko tudi še v zgodnji pomladi. Pozimi je med Bellevuejem in Arehom urejena tekaška proga, ob hotelu pa sankaška proga.

1967 - Leta 1967 se je NK Maribor uvrstil v elitno I. zvezno nogometno ligo.

1967 - Leta 1967 se je več zdravstvenih ambulant združilo v Zdravstveni dom dr. Antona Drolca.

1967 - Leta 1967 so ob gradnji jezu v Melju porušili precej stavb ob Dravi, med njimi tudi mariborske Benetke, nekdanje mariborsko kopališče, in Vodna vrata.

1987 - Leta 1987 so na Trgu generala Maistra postavili monumentalni kip Rudolfa Maistra, slovenskega generala in pesnika, ki ga je izdelala kiparka Vlasta Zorko.

 
Petek, 24. Oktober 2014







Fotogalerija


  • Mond Hit Stars Grand Prix pod Pohorje


  • Obiskovalec

    PetSobNed

    7/13°

    4/17°

    4/12°

    V naslednji številki

    Aktualna anketa
    Izdelava spletnih strani: Oblikovanje.com, 2005. Vse pravice pridržane.