Moda: UNIKATNO - Gabrijela Bauer Fužir

Slovenska moda (kot tudi verjetno širše področje postkomunističnih držav) ima zanimivo predispozicijo; namreč to, da se obe študijski smeri modnega oblikovanja in oblikovanja tekstilij, tako v Ljubljani kot Mariboru, nahajata na tehničnih fakultetah. Ena na naravoslovni , druga na strojni. Če iščemo specifiko slovenskega modnega oblikovanja, jo lahko najdemo prav v združitvi raziskovalnega duha tehnologije materialov in unikatnega oblikovanja ter predanosti kvaliteti materialov. MIRJANA RUKAVINA FOTO: MIRJANA RUKAVINA IN OSEBNI ARHIV

Gabrijela Bauer F., mlada profesorica za oblikovanje tekstilij in oblačil na oddelku za tekstilno oblikovanje Strojne fakultete v Mariboru, ki je zagovarjala doktorat na znanstvenem področju teorije in razvoja oblikovanja, združuje prav to: raziskavo tehničnih in izraznih možnosti materialov in unikatno oblikovanje. Osebno v svojem delu ne sledi preveč industrializaciji mode in modnim trendom, ampak v modi išče predvsem svoj osebni izraz in modna oblačila mnogokrat prevaja v umetniške stvaritve in konceptualne projekte.

Katerim vplivom je študijska smer oblikovanja tekstilij in oblačil v Ljubljani, kjer ste tudi sami diplomirali, izpostavljena?

“Umetniškemu in unikatnemu oblikovanju. Morda je še najbolj pod vplivom tako imenovanega skandinavskega oblikovanja, ki je sinonim za minimalizem, izčiščenost in premišljenost oblik in barv, funkcionalizem, askezo, preprostost.”

Vaše modne kreacije so pletenine, ki temeljijo na tehnično in oblikovalsko dokaj zahtevnem postopku. Nam ga lahko na kratko opišete?

“Moje kreacije niso samo pletenine, naredila sem že vrsto drugih kolekcij za predstavitve doma in v tujini v Copenhagnu, italijanski Gorici, Cagliariju na Sardiniji, na Češkem in Slovaškem. V mislih imate najverjetneje moj zadnji avtorski projekt na področju oblikovanja oblačil, ki so res pletenine. V svojem delu intenzivno združujem oblikovanje in tehnične postopke. Takšna je npr. ekološka kolekcija ECCE ECO, katere poudarek je na ekoloških barvilih, ki sem jih sama ekstrahirala v laboratoriju iz organskih odpadkov in nato z njimi barvala tekstil za oblačila ženske kolekcije. Kolekcijo so izdelali v Muri, predstavila pa sem jo v ljubljanskem WTC-ju in na Sardiniji še z ostalimi italijanskimi oblikovalci. Pri študiju v Kopenhagnu sem oblikovala kolekcijo LANDESCAPE, kjer sem tiskala na različne vrste poliestra, ki sem ga še termično obdelala, da sem ustvarila teksture pokrajine na površini tekstilnega materiala. Kolekcija EMOTION (objavljene fotografije) je linija oblačil, katere poudarek je na posebnem izboru palete barv pletenin, ki vplivajo na prijetno počutje. Kolekcija je delno povezana tudi z mojim doktorskim delom na znanstvenem področju razvoja teorije in oblikovanja, kjer sem se zadnja štiri leta teoretično ukvarjala s čustvi in občutji barv oblačil v odnosu do posameznikove skupnostne in individualne identitete. Od tod tudi ime kolekcije EMOTION.”

Kakšen je vaš odnos do mode, kaj vam pomeni in kako bi jo definirali?

“Moda je duh časa. Je vizualni odraz posameznikovega duha v določenem času in odraz skupinske atmosfere v določenem okolju, ki je sinergija posameznih. Ker sem privrženec osebnega izraza v oblačenju, v tem kontekstu raje uporabljam izraz slog ali v širšem pomenu kultura oblačenja.”

Kateri so vplivi na vaše delo, od kod črpate, na kaj se navezujete pri oblikovanju?

“Črpam največ iz svoje tankočutnosti v občutenju večne ambivalence odnosa med harmonijo in kaosom. Brez enega ni drugega in ni lepote življenja brez večnega uravnavanja odnosa med njima, kar velja tudi za področje vizualnega. Oblikovanje je podobno kot slikanje zame osebni izraz, je abstrakten izraz mojih trenutnih življenjskih iskanj, odgovorov, fascinacij, prepričanj in zanimanj.”

Kakšno žensko imate v mislih, ko oblikujete oblačila? Ali kakšni ženski je vaša moda namenjena?

“Ko oblikujem, nimam v mislih nobenega posebnega tipa ženske. Oblikujem oblačila, takšna, kakršna po svoji intuiciji čutim, da naj bi sodobna oblačila bila. Ženske, ki se odločijo za moja oblačila, se zanje odločijo, ker so oblačila drzna, inovativna in hkrati feminilna ter kot taka odraz večdimenzionalnosti osebnosti in sposobnosti večine sodobnih žensk in hkrati odraz mojega spoštovanja do njih.”

Po kakšnih parametrih si predstavljate večerno obleko?

“Večerna obleka je lahko umetniško delo, vendar s svojo zgodbo ne sme preglasiti ali nadomestiti zgodbe osebnosti, ki jo nosi. Večerna obleka je najlepša takrat, ko jo nosi zadovoljna, uravnotežena in osebnostno zrela oseba. Če so ti predpogoji izpolnjeni, je lahko večerna obleka za oblikovalca priložnost za popolno ekshibicijo sloga z veliko svobode v izrazu, katerega mora oblikovati na podlagi poznavanja osebe, ki ji je obleka namenjena, in oceni priložnosti, v katerih jo bo nosil. Skratka, večerno oblačilo je izjemno močan komunikacijski medij, ki odraža posameznikov duh, duh časa, in je hkrati ekshibicija okusa, sloga in samokritičnosti posameznika.”

Kakšnemu slogu oblačenja osebno dajete prednost?

“Ključne besede so: minimalizem, abstraktno, enostavno, moderno, urbano.”

Lahko naštejete nekaj najljubših modnih kreatorjev in katera moda vam je osebno bližje, italijanska, francoska, belgijska ...?

“Belgijska je po mojem mnenju najbolj inovativna in najbližje mojemu odnosu do oblikovanja oblačil, kjer gre za bolj umetniški pristop in za izrazito osebno oblikovalsko noto. Gre za izogibanje klasičnemu pogledu lepote, telesa in funkcije oblačila. Oblačilo je lepo, je udobno, je pa po mojem mnenju predvsem več kot to, je osebni izraz, ekspresija individualne kreativnosti, nekje v svojem bistvu močno vezano na temelje modernizma in modernistične apostolate novega in abstraktnega.”

Koliko se lahko študent ali študentka na Strojni fakulteti v Mariboru glede na to, da je študijska smer tekstilna tehnologija, razvije v modnega kreatorja?

“Študijska smer našega novega programa po bolonjski deklaraciji se imenuje Oblikovanje in tekstilni materiali, prenavljamo pa tudi visokošolski študijski program. Profil našega diplomanta je posameznik s široko paleto znanj z različnih področij tekstilstva. Glede na dejstvo, da dodiplomski študij traja samo tri leta, je večina specializacije znanja na posameznem področju oblikovanja ali drugih področjih tekstilstva izvajana tudi v podiplomskem študiju.”

Kje se lahko diplomirani tehnolog tekstila zaposli glede na to, da je tekstilna industrija v celotni Evropi v veliki krizi in vse bolj izgineva oz. je preseljena drugam?

“Zaposlitvene možnosti so široke, od tehničnih do bolj oblikovalskih poklicev v podjetjih, kjer razvijajo nove izdelke na področju tekstilne tehnologije in na področju oblikovanja, vsekakor pa je s tako široko paleto znanj z mednarodno priznano diplomo možna zaposlitev tudi v podjetjih v tujini ter v samostojnih poklicih na področju umetnosti in kulture.”