Napredno iskanje
| deu | eng |
 
  Kapital Life DFS Zlati Kapital Navtika Kapital Golf Mariborčan




 
 
 Mariborčanov izlet: Čudovita slovenska Istra 


Mariborčanov izlet: Čudovita slovenska Istra

Nedaleč od gneče Portoroža nas ob reki Dragonji obda tišina in prevzame lepota zelene in mirne pokrajine. Žal je Dragonja danes prevečkrat omenjena zaradi obmejnih sporov z našimi sosedi, ki delajo tej mirni in zanimivi pokrajini pravo krivico. Tukaj lahko najdemo keltski monolit, vas, ki se imenuje po antični boginji plodnosti, in edino reko v Sloveniji, ki teče po flišni kamnini. Tekst in foto: JURIJ PIVKA

Poleti nas bo pot zagotovo peljala na obalo, četudi le na kavo v Portorož. Žal vse premalo poznamo lepote slovenske obale, ki je resda ni veliko, a vseeno skriva marsikatero lepoto. Oditi moramo le malce stran od turističnega vrveža. Podajmo se na odkrivanje slovenske Istre v okolici reke Dragonje in spoznali bomo, da naša obala premore več kot samo hotelsko riviero ob Portorožu in sladice v že kar pregovornem Mignonu.

Istra je polotok na severu Jadrana, večji del leži na severu Hrvaške, del pa tudi na jugozahodu Slovenije. Največji mesti Istre sta v Sloveniji Koper, na Hrvaškem pa Pula. Istro tudi povezujejo z legendo o Jazonu in Argonavtih, ki naj bi pluli blizu Istre okoli 1250 pr. n. št. in tukaj iskali zlato runo. Istra je naseljena že od paleolitika, v predrimskem obdobju je bila kar gosto naseljena, saj je bilo tukaj približno 500 naselij, znanih pod imenom kastelirji (hrvaško gradine). Rimljani so pleme Histrov opisovali kot kruto pleme piratov. Histri so bili zaščiteni s skalnatimi obalami in tako jih je bilo težko osvojiti. Rimljani so potrebovali kar dva vojna pohoda, da so jih leta 178/177 pr. n. št. končno uspeli ukrotiti. Tedaj so uničili njihovo glavno mesto Nezakcij, istrski kralj Epulon pa se je sam pokončal.

Od kod izvira ime Istra?

Ime Istra izhaja iz imena ilirskega plemena Histri, druga teorija pa govori, da ime izvira iz imena reke Histar (Donava), za katero se je v starih časih domnevalo, da se v Istri zliva v Jadransko morje.

Rimljani so v Istri vladali vse do svojega propada leta 476. S svojo prisotnostjo so pustili velik pečat. V Pulju in Poreču so zgradili kolonije, na otočju Brioni in drugod ob zahodni obali so zgradili vile in posestva. V Pulju so zgradili znani amfiteater - Areno, ki stoji še danes. Po propadu Rimskega cesarstva so Istro naselili Goti in Langobardi, nato je leta 788 Istra pripadla Frankom. Slovani so Istro začeli naseljevati v daljnem sedmem stoletju in tukaj smo ostali še do danes.

Geografsko je zahodna Istra bolj razgibana, nižja in tudi bolj poseljena. Zahodna Istra pa ima bolj strmo in manj naseljeno obalo. Na meji med Slovenijo in Hrvaško leži čudovita reka Dragonja, ki je edina v Sloveniji, ki teče po flišni podlagi.


Krajinski park reke Dragonje

Dragonja je presihajoča reka na flišni podlagi, ki se pri Sečovljah izliva v Jadransko morje. Žal je danes najbolj znana zaradi obmejnih sporov s Hrvaško. Reka je v srednjem in zgornjem toku ohranjena v svojem naravnem stanju in teče preko flišnih kamnin. Tako na svoji poti ustvarja majhne slapove in tolmune. Poleti lahko na več mestih skorajda presahne, spomladi pa je polna vode.

Celotna dolina reke Dragonje je prav čarobna, veliko je vinogradov, zapuščenih vodnih mlinov in slikovitih vasi na vrhu okoliških hribov. Krajinski park zajema kar 127 km 2 in Dragonja je naša najdaljša reka, ki teče v celotnem toku po flišnati podlagi. Park je zanimiv z botaničnega vidika. Na Steni, apnenčastem otočku sredi fliša, je bogato rastišče mediteranskega rastlinstva, kjer uspevajo številne zanimive vrste. Mnoge izmed njih imajo tukaj edino rastišče pri nas. V dolino Dragonje vstopimo tako, da pri mejnem prehodu Dragonja zavijemo levo in nato v dolino. Vozimo po makadamski cesti do Škriln (cca 5 km), kjer zavijemo desno preko potoka in ob Dragonji pustimo avtomobil. V parku lahko preživimo ure in ure na potepanju ob mirni reki in odkrivamo zanimive kotičke tega krajinskega parka. Če se dobro pohodniško opremimo, se lahko podamo na nekajurno hojo po zgornjem toku Dragonje. Pot nas bo vodila skozi goščavo, nato spet po jasah, a ves čas ob čistih vodah Dragonje. Ob poti ni naselij ali koč, tako da se moramo opremiti z dovolj pitne vode.

Slikovite vasi slovenske Istre

Po ogledu krajinskega parka poglejmo še izjemno zanimivi in slikoviti istrski vasi Koštabona in Krkavče.

S ceste ob Dragonji zavijemo najprej proti Krakavčam.

Krkavče so majhna in gručasta vas nad dolinoDragonje, znana je po keltskem monolitu, a tudi po baročni cerkvi sv. Mihaela in zanimivo tlakovanem osrednjem vaškem trgu. Vas stoji na vrhu Šavrinskega griča, na višini 191 m.

Krkavški menhir, slovenski Stonehenge?

Gre za kar 2,5 m visok kamnit megalit, ki so ga postavili Kelti v 1. ali 2. stoletju pr. n. št. Na megalitu sta v preprostem slogu vrisani dve goli človeški podobi z vodoravno razširjenima rokama in sončnim nimbom okoli glave.

Ime vasi naj bi izviralo celo iz keltskega jezika. Prvi del besede KR pomeni skala, saj vas v celoti leži na neprepustni skalnati podlagi. Na starem istrskem zemljevidu so Krkavče vpisane z imenom Carcauec. Vas je znana tudi po monolitu, ki stoji na gradišču nad Krkavčami vzhodno od pokopališča. Domačini pravijo monolitu kar “beli kamen” in je v zadnjem času postal kar zaščitni znak Krkavč. Na njem je podoba stoječega človeka s prekrižanimi nogami in razširjenimi rokami. Kamen naj bi izhajal iz keltsko-latenske dobe.

Vas boginje plodnosti - Koštabona

Nedaleč od Krkavč najdemo vas Koštabona. Le-ta leži na vrhu griča nad Dragonjo in iz vasi odpira čudovit razgled po vsej dolini. Vas ima obliko elipse in skozi njo teče osrednja ulica, ki se konča s trgom z razgledom po dolini Dragonje. Ko hodimo med sredozemskimi kamnitimi hišami z majhnimi okni, dobimo občutek, da se je čas ustavil. Zdi se, da to ni Slovenija in da smo nekje v Toskani. Vas še dodatno bogatijo tri cerkve. Cerkev sv. Kozme in Damjana na zgornjem koncu vasi in pokopališka cerkev sv. Andreja na spodnjem koncu. Sredi vasi stoji še cerkvica sv. Elije. Koštabona naj bi bila naseljena že v poznoantičnem obdobju, od koder naj bi izhajalo tudi njeno ime. Takrat je po dolini Dragonje potekala trgovska pot, ki naj bi jo ščitila utrdba z imenom “Castrum Bonae”. Ustno izročilo govori, da je na mestu župnijske cerkve stal tempelj rimske boginje plodnosti Bone. Templja seveda ni več, a je boginja ohranila svojo prisotnost v imenu te slikovite istrske vasi, ki jo je vredno obiskati.

 
Nedelja, 23. November 2014







Fotogalerija


  • Mond Hit Stars Grand Prix pod Pohorje


  • Obiskovalec

    SobNedPon

    1/8°

    0/9°

    1/8°

    V naslednji številki

    Aktualna anketa
    Izdelava spletnih strani: Oblikovanje.com, 2005. Vse pravice pridržane.