Kdo so Naj Mariborčani?

Vsi, ki jih bomo predstavili na naslednjih straneh. In mnogi, ki jih nismo uspeli umestiti na spisek zaslužnih, v primerne kategorije. Morda smo, kljub dejstvu, da nominira kar 40 mariborskih novinarjev, koga spregledali. Prav gotovo pa je veliko takih, ki s svojim delom ne zapolnjujejo medijskega prostora, pač pa tiho in neopazno polnijo srca in življenja Mariborčank in Mariborčank. MOJCA LUBANJŠEK PEHANT Foto: arhiv revije, osebni arhivi in mediaspeed.net

Ponosni smo na vse nominirance in vsakega posebej, saj se mesto tudi zaradi njih razvija v zanimivo evropsko stičišče bogatih kultur, gojišče prodornih poslovnih idej, zbirališče odličnih športnikov, mozaik življenjskih priložnosti.

Prepričana sem, da bodo mariborski novinarji in Mariborčanke ter Mariborčani med nominiranci izbrali ‘ta prave’, saj bi bil pravi prav vsak izmed njih.

In nikar ne zamudite odlične prireditve, na kateri bomo priznanja Naj Mariborčan 2009 tudi podelili. Za vas smo jo pripravili Rudi Uran (grafična podoba), Marko Vezovišek (scenarij), Jure Ivanušič, Dada Kladenik, Jaki Jurgec, Nordunk, godalni kvartet (nastopajoči), Bojan Logar (aranžmaji), Mojca Lubanjšek Pehant (idejna zasnova) in ekipa SNG Maribor ter ekipa televizije RTS (obe zaslužni za izvedbo in prenos). Hvala vam, najboljši ste.

Ogledali si jo boste lahko v neposrednem prenosu na televiziji RTS 8. januarja 2010 ob 20. uri.

Naj Mariborčan – nominacije 2009

NAJ OSEBNOST

Dr. Bruno Hartman Dr. Bruno Hartman je Mariborčan, katerega dela so oblikovala mariborsko zgodovino in sedanjost. Poleg izjemnega prispevka k razvoju knjižničarstva v mestu ne gre spregledati tudi njegove bibliografije in udejstvovanja na kulturnem področju. Bil je med pobudniki Borštnikovega srečanja in napisal nemalo knjig o Mariboru. Njegovo največje delo pa je razvoj in položaj Univerzitetne knjižnice Maribor.

Dr. Danilo Türk Predsednik republike dr. Danilo Türk svoje poslanstvo opravlja zgledno. Njegova podpora in pozornost sta usmerjeni v motivacijo mladih, podporo gospodarstvu, promocijo Slovenije in Slovencev v svetu. Državljanke in državljani pa izjemno cenijo tudi njegove aktivnosti pri sooblikovanju dnevne politike, kjer brez zadržkov komentira in predlaga pomembne predloge in rešitve.

Dr. Erih Tetičkovič Prim.prof.dr. Erih Tetičkovič se že več kot 30 let ukvarja z možganskožilnimi boleznimi in velja za začetnika ultrazvočne diagnostike možganskega ožilja v Sloveniji. Mariborčani pa smo ponosni nanj tudi zaradi njegovih iskrenih in odločnih prizadevanj za novo zavetišče za zapuščene in zavržene živali. Brez njega bi bila pot gotovo še bolj trnova, in verjetno celo še daljša.

Franček Jauk Novinarski prvak Maribora je v veliki meri zaslužen za razvoj medijske kulture v Mariboru, predvsem v RTV centru in za zgodovinsko hrambo mnogih pomembnih izsledkov in podatkov, ki jih je zapisal na dokumentarni filmski trak.. Letos je izdal knjigo Le enkrat je, kar je, za katero je dejal, da je: "zgodba o odraščanju in dozorevanju, o ljudeh in dogodkih na novinarski poti, pa tudi o nogometu in ljubezni''.

Matjaž Kek »Če bi v Mariboru izbirali Naj Mariborčana za september, bi to bil zagotovo Matjaž Kek. Pod njegovim vodstvom je nogometna reprezentanca ‘raztrgala’ Poljake...«, je glavni urednik Mariborčana Srečko Pirtovšek zapisal v uvodniku še pred Veliko tekmo dodatnih kvalifikacij. Torej ni dvoma, zakaj so mariborski novinarji med pet izbrancev v kategoriji Naj osebnost umestili Matjaža Keka.

NAJ POZITIVNI DOGODEK

Zagon nove vzpenjače

Prav v teh dneh je zgodba, ki bi lahko imela veliko bolj bridek začetek, dobila srečen konec. Vzpenjača, ki je dolga leta povezovala skorajda center mesta in smučišča v svojevrstno evropsko posebnost, je upokojena. Po tistem grozovitem padcu osmega stebra je bilo nujno učinkovito ukrepati. In tokrat se je mesto izkazalo s sposobnostjo sodelovanja, hitrega ukrepanja in učinkovitega zaključka.

Tekma za svetovno prvenstvo

Morda je to samo moje subjektivno mnenje, a kjerkoli drugje v Sloveniji bi bila ta tekma, nikjer ne bi bilo takšnega vzdušja med in po tekmi, kot smo ga pričarali prav v najbolj nogometnem slovenskem mestu. Naj gradijo Stožice, naj imajo lepe stadione povsod po državi, a ključne tekme naj bodo tu, kjer je nogomet najbolj doma.

Novo zavetišče za živali

Zgodba, ki smo jo žal vse prevečkrat imeli med nominacijami za naj negativni dogodek, zdaj žari med pozitivnimi dogodki leta 2009. Na otvoritvi novega zavetišča za živali je predsednik Društva za varstvo in proti mučenju živali Erih Tetičkovič dejal: "Živali in ljudje smo otroci ene matere - enega prostora. Poslanstvo azila ne bo le oskrba živali, ampak nadgradnja srčne kulture. "

Otvoritev prenovljene II. gimnazije

Po enoletni obnovi so septembra dijaki II. gimnazije Maribor prenehali z gostovanjem na drugih lokacijah in sedli v svoje klopi v novih, lepih in funkcionalnih prostorih. Gimnazija, ki letos slavi častitljivih šestdeset let, pa nima samo nove podobe, pač pa so jo obogatili s številnimi drznimi novostmi.

Otvoritev vzhodne obvoznice

Avgusta je bila prometu predana vzhodna mariborska obvoznica oziroma odsek ceste med Pesnico in Slivnico, s čemer sta postala Šentilj in Koper neločljivo povezana z avtocesto. Gre za avtocestni odsek, ki je močno razbremenil hitro cesto skozi Maribor, saj se po novi avtocesti zdaj odvija večina tranzitnega tovornega prometa.

NAJ NEGATIVNI DOGODEK

(Ne)kulturno rezbarjenje v parku

Rezbarjenje na ostanku debla školjkastolistnega hrasta v mariborskem mestnem parku je povzročilo veliko nejevolje. Številni Mariborčani niso sprejeli razlage mestne občine, da so s tem želeli zgolj prikazati kako rezbarjenje poteka, saj je šlo za neposekan, torej živ ostanek drevesa. Ob tem dogodku so se pojavile ideje, da bi moral Maribor dobiti tudi krajinskega arhitekta.

Smrti otrok na pediatriji

Že sami dogodki na pediatrični kliniki so težko razumljivi in domala nesprejemljivi, očitno tudi za vso novinarsko javnost. Ob tem pa je sploh neverjetno, kako je po obeh omenjenih dogodkih z javnostmi komuniciral Univerzitetni klinični center Maribor oziroma Pediatrična klinika, da ne omenjamo v nedogled trajajoče sage o (ne)kaznovanosti pristojnih zdravnikov.

Stečaj podjetja STS

Spomladi je 330 zaposlenih v podjetju Siemens Transportation Systems (STS) izgubilo delo. Siemens je po neuspešnih pogajanjih o prodaji obrat zaprl, svoje nestrinjanje s tako odločitvijo pa so zaposleni izrazili na protestu v Ljubljani. K vragu je šlo podjetje za proizvodnjo tirnih vozil, ki mu niso mogle do živega niti svetovne vojne, saj bi letos praznovalo svojo 150. obletnico.

Uničenje arheološkega najdišča

Na gradbišču v Radvanju je jeseni prišlo do uničenja arheološkega najdišča, ki so ga odkrili v času del na zahodni obvoznici. Kljub dejstvu, da je bilo najdišče vpisano v register nepremične kulturne dediščine že lani, naj investitor, torej AJM s tem ne bi bil seznanjen. Skratka, zaradi komunikacijske zmede smo ostali brez še enega opomnika zgodovine.

Zrušitev 8. stebra pohorske vzpenjače

Poleti nas je pretresla novica, da se je podrl 8. nosilni steber pohorske vzpenjače. Po opravljenem inšpekcijskem nadzoru je bilo ugotovljeno, da je za zrušenje stebra kriva rja. Sreča v nesreči je bila, sta bila dva mladoletnika, ki sta bila v trenutku nezgode v eni izmed treh padlih kabin, zgolj lažje poškodovana.

NAJ VELIKO PODJETJE

Henkel Slovenija

Podjetje Henkel Slovenija, ki je del koncerna Henkel s sedežem v Düsseldorfu, je eno najuspešnejših slovenskih izvozno usmerjenih podjetij, v čast pa si lahko štejejo obsežno humanitarno udejstvovanje, saj so letos sodelovali v kar nekaj uspešnih akcijah, izbranim študentom na področju kemije pa podeljujejo nagrade Sklada Henkel Slovenija.

Dravske elektrarne Maribor

Dravske elektrarne Maribor so nacionalno pomembna hidroenergetska družba, saj so največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. Proizvedejo kar 80 odstotkov slovenske električne energije. Družba je v skladu s svojimi razvojnimi načrti tudi med najpomembnejšimi naložbeniki izgradnje spodnjesavskih elektrarn – največjega razvojnega projekta slovenskega elektrogospodarstva.

Košaki TMI

Tradicija sega v daljno leto 1872, ko so v Mariboru zabeležili začetek izvajanja dejavnosti proizvodnje mesa in mesnih izdelkov na podjetniški ravni. Podjetje je skozi številne zgodovinske prelomnice, organizacijske spremembe, pa tudi vzpone in padce, konstantno raslo, vse do danes, ko je podjetje Košaki Maribor delniška družba z več kot 200 zaposlenimi.

Marles hiše

Podjetje Marles je prvo stanovanjsko hišo postavilo pred skoraj petdesetimi leti. Da so se uveljavili na zahtevnem evropskem trgu, so pridobili ustrezne certifikate in znake kakovosti. Nenehno iščejo sožitje s preizkušenimi ‘klasičnimi’ gradbenimi tehnikami z uporabo lesa, kamna in apna z modernimi postopki industrijske izdelave, ki omogočajo večjo natančnost in vrhunsko kakovost.

Pošta Slovenije

Pošta Slovenije bo letošnje leto kljub kriznim časom zaključila pozitivno. Poslovni rezultat je posledica uvedbe novih storitev in racionalizacije poslovanja. Letos je Pošta Slovenije uvedla 13 premičnih pošt, odprla je prvo pretovorno paketno pošto, končnim potrošnikom pa se je približala z akcijo Po sledeh starega poštnega voza in z nekaj odmevnimi družbeno koristnimi akcijami.

NAJ MALO ALI SREDNJE PODJETJE (do 200 zaposlenih)

Amis

Podjetje Amis je je po izjemni rasti postalo vodilni ponudnik celostnih komunikacij na področju interneta in telefonije v Sloveniji. Z vlaganjem v najsodobnejšo tehnologijo ter znanje svojih zaposlenih so svojim uporabnikom v nekaj letih ponudili celo paleto tehnološko dovršenih komunikacijskih storitev na področju dostopa v internet, internetnih storitev, videokonferenčnih sistemov in telefonije.

Farmadent

Mariborsko podjetje Farmadent, ki se ukvarja z veleprodajo zdravil in je v 100-odstotni lasti Mariborskih lekarn, je svoj položaj na trgu okrepilo z odkupom novogoriškega Gopharm in novomeške Hygie. Skupaj ima podjetje več kot 70 zaposlenih, pričakujejo tudi visok dobiček, ki ga bodo namenili nadaljnjemu razvoju podjetja.

Lumar IG

Lumar IG je bil ustanovljen leta 2001. Glavna dejavnost podjetja je proizvodnja in gradnja različnih montažnih objektov: od stanovanjskih hiš do poslovnih objektov. So vodilni slovenski proizvajalec montažnih nizkoenergijskih objektov in eden redkih proizvajalcev v Evropi, ki proizvaja in gradi objekte v pasivni izvedbi. Letos je bilo podjetje izbrano za Zlato gazelo 2009.

Mikro + Polo

Mikro+Polo, d.o.o. je podjetje, ki je nastalo z združitvijo dveh ločenih proizvodenj: Mikro – proizvodnjo procesne opreme in bazenske tehnike ter Polo – proizvodnjo laboratorijske opreme. Razvili so lasten program za področje šolstva, zdravstva, farmacije, industrije ter različnih inštitutov. Hkrati so postali tudi največji slovenski dobavitelj laboratorijske opreme, pribora in kemikalij.

Športni center Pohorje

Poglavitna dejavnost podjetja je gostinstvo, hotelirstvo, turizem in upravljanje žičniških naprav na Mariborskem Pohorju, ki sodi med največje zimsko-športne centre v Sloveniji. So pomemben ponudnik turističnih storitev in pomemben člen pri uresničevanju razvojnih strategij mesta. Ne nazadnje so imeli eno ključnih vlog pri postavitvi nove vzpenjače, ki že prevaža turiste na vrh Pohorja.

NAJ DIREKTOR

Aleš Hauc Generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc je poskrbel, da je med njegovim vodenjem podjetje doživelo preporod, saj posluje z rekordnimi rezultati. Predava na fakulteti, je avtor številnih člankov, učbenikov ter prispevkov. S sodelavci je Pošto Slovenije popeljal med najboljše poštne operaterje v EU. Svojo energijo usmerja tudi v dobrodelnost ter skrb za socialno trdnost in čisto okolje.

Branko Žerdoner Vodenje Mariborske livarne je prevzel leta 2002 in od takrat, kljub gospodarski krizi razvija podjetje v eno izmed izjemno perspektivnih in hitro rastočih družb. V svoji delovni karieri si je pridobil veliko izkušenj na področju vodenja velikih družb, prestrukturiranja družbe pa tudi na področju prodaje na svetovnih tržiščih, sodelovanja z bankami in z avtomobilsko industrijo.

Matjaž Kovačič Od 21. maja 2005 je predsednik Uprave Nove KBM. Matjaž Kovačič je svojo pripadnost in zaupanje banki pokazal tudi v času njene privatizacije, ko se je med prvimi vpisal med kupce delnic. Kljub recesiji je Nova KBM z Matjažem Kovačičem na čelu vpeljala povečanje kreditiranja poslovnih subjektov, ki niso banke in je bila v tem času ena redkih, ki so učinkovito podprli stabilizacijo gospodarstva.

Melita Ferlež Melita Ferlež, diplomantka mariborske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, se je podjetju Zlatorog pridružila pred več kot dvajsetimi leti. Podjetje Henkel Slovenija je eden največjih proizvodnih centrov kozmetičnih izdelkov v koncernu Henkel. Poslovanje se prav pod njenim vodstvom se ustrezno prilagaja potrebam globalnega trga, tudi v času gospodarske krize.

Milan Lukić Milan Lukić si je izkušnje na področju gradnje hiš in vodenja nabral že kot generalni direktor v Marlesu, od leta 1992 pa vodi lastno podjetje. Dobesedno iz nič, brez bančnih kreditov in z željo uresničiti svojo vizijo jim je uspelo ustvariti podjetje z več kot 50 zaposlenimi, konstantno rastjo prihodkov ter drznimi načrti za prihodnost.

NAJ POLITIK

Franc Kangler Župan Mestne občine Maribor je leto zaznamoval s številnimi dejanju, ki bodo mestu v korist ostale za dolgo. Tako ne moremo mimo zavetišča za živali, ki je končno našlo svoj prostor pod soncem, izjemne akcije za postavitev nove Pohorske vzpenjače, začetka projekta Invalidom prijazno mesto, brezžične povezave do interneta v mestnem središču.

Majda Potrata Majda Potrata je že tretji mandat državnozborska poslanka, posebej prepoznavna po svojem delovanju v telesih, ki obravnavajo kulturo, enake možnosti in evropske zadeve. Je tudi predsednica območne organizacije Socialnih demokratov Maribor in predsednica Ženskega foruma Socialnih demokratov. Seznam odmevnih pobud in projektov, v katerih je odigrala odločilno vlogo, je izjemen.

Matevž Frangež Matevž Frangež je v tokratnem mandatu prvič državnozborski poslanec, a je na političnem parketu izkušen igralec. Že leta namreč sooblikuje mestno politiko kot mestni svetnik. Je član Odbora za komunalo in gospodarske javne službe in član Statutarno pravne komisije. V akciji ocenjevanja dela mestnih svetnikov, ki jo je pripravil časopis Večer, je bil razglašen za najsvetnika tega mandata.

Tone Vogrinec Tone Vogrinec se je tudi po končani smučarski karieri zapisal smučariji. V zadnjih letih se je preizkusil tudi v politiki, predvsem mestni, kjer se je v mestnem svetu zavzemal za šport in turizem. Bil je tudi član odbora za šolstvo, kulturo in šport. Največ energije je posvečal razvoju Pohorja, razvoju športnih objektov v Mariboru, pa tudi za dobrobit kulture in šolstva je zastavljal svoj glas.

Vili Rezman Vili Rezman, ki je letos razvnemal politični prostor s sporom s Karlom Erjavcem in Desusom, je zelo ambiciozen in delaven župan, ki ima za Ruše in Ruško Pohorje pripravljenih veliko razvojnih projektov. Mnoge med njimi je že uresničil ali začel uresničevati, od izgradnje bazena, podpore postavitvi hotela, razvoja smučarske sredine, pa do intenzivnega sodelovanja pri izvedbi Univerzijade 2013.

NAJ ŠPORTNIK

Polona Hercog Polona je kljub mladosti že nekaj let ena najboljših slovenskih teniških igralk, letos se je uspela prebiti med 70 najboljših tenisačic sveta. Z loparjem se je pobliže spoznala že pri štirih, ko je začela trenirati v šoli Mime Jaušovec. Zase pravi, da je vztrajna, borbena in delovna. Njen cilj je čim prej postati del svetovne teniške elite.

Rok Kolander Mariborski veslač je že bil razglašen za Naj mariborskega športnika, a je s svojimi dosežki prepričal tudi letos. Zato so ga mariborski novinarji ponovno nominirali med pet najboljših. Rok Kolander je letos s še tremi kolegi (Miha Pirih, Tomaž Pirih, Rok Rozman) osvojil 3 mesto na svetovnem prvenstvu v veslanju v disciplini četverec brez krmarja.

Sabina Veit Sabina Veit, mlada mariborska atletinja je širši javnosti veliko bolj znana po njenem lanskoletnem nastopu na olimpijskih igrah v Pekingu. Njena kariera je nedvomno v vzponu in letos je na Sredozemskih igrah 2009 v Pescari v teku na 200 metrov osvojila srebrno medaljo, na Univerzijadi v Beogradu pa je v isti disciplini pritekla do bronaste kolajne.

Sandi Bitenc Sandi Bitenc se s potapljanjem na vdih ukvarja slabo desetletje in je eden pionirjev razvoja te discipline v Sloveniji. Vsestranski športnik se je po uspešno opravljenem IronManu (3800m plavanja, 180km kolesarjenja in 42km teka v 10 urah in 37 minutah) odločil postaviti nov Guinnessov svetovni rekord. Tako je letos junija v 24ih urah plavanja na vdih preplaval več kot 44 kilometrov.

Sonja Roman Sonja Roman je spomladi na dvoranskem evropskem prvenstvu v Torinu osvojila bronasto kolajno v teku na 1500 metrov in si poplačala leta odrekanj in truda, ki ga je vložila v atletiko. Na tekmi Zlate lige v Rimu je z novim državnim rekordom pritekla do izjemnega četrtega mesta, rezultate pa je s podeljenim nazivom slovenska atletinja leta, kronala tudi Atletska zveza Slovenije.

NAJ KULTURNIK

Matjaž Marin Matjaž Marin je od leta 2000 član baletnega ansambla Slovenskega narodnega gledališča Maribor, kjer je sodeloval v vseh klasičnih in modernih baletnih predstavah ter projektih: Spartak, Copellia, Bajadera, Trnuljčica, Hrestač, Labodje jezero, Grk Zorba, Tango, Lacrimas, Radio and Juliet in Arhitektura tišine. Veliko je gostoval v tujini, leta 2008 pa se je pridružil solistom baletnega ansambla.

Minu Kjuder Dobitnica letošnjega Borštnikovega prstana se je gledališču zapisala že v Celju, kamor jo je pripeljala ljubezen. Rojena Tržačanka je na mariborske odrske deske prvič stopila pred 30 leti, ko je zablestela v predstavi Lepa Vida. Za vlogo je prejela tri odlična gledališka priznanja. Poslovilno vlogo v mariborski taliji je odigrala kot Mary Tyrone v O'Neillovi drami Dolgega dne potovanje v noč.

Petya Ivanova Po diplomi na Državni akademiji za glasbo v Sofiji se je bolgarska koloraturna sopranistka Petya Ivanova leta 1999 pridružila sofijski Državni operi. Članica Opere in baleta SNG Maribor je od leta 2002. Nastopa na koncertih v Franciji, Belgiji, Italiji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini ter na Finskem in seveda po Sloveniji. V letošnji sezoni pa jo lahko slišimo v predstavi Netopir.

Primož Premzl Primož Premzl je galerist in zbiratelj, založnik, pa tudi kritični opazovalec življenjskega utripa Maribora. Leta 2002 je za posebne dosežke na področju kulture prejel Glazerjevo listino. Njegova zasebna domoznanska zbirka zajema več kot 10.000 enot starih vedutnih grafik, načrtov, risb, fotografij in razglednic Maribora in njegove bližnje okolice od 17. do sredine 20. stoletja.

Sabina Cvilak Damjanovič Sabina Cvilak Damjanovič poleg mednarodnih uspehov, ki jih je nemalokrat požela v umetniškem sodelovanju s svetovno znanimi opernimi zvezdami, kot sta Placido Domingo in Andrea Bocelli, navdušuje tudi na domačih opernih in koncertnih odrih. Za svoje umetniške dosežke je letos prejela tudi nagrado Prešernovega sklada.

NAJ MEDIJSKA OSEBNOST

Aljoša Peršak Urednik Mariborske kronike pri časopisu Večer je s svojim ostrim očesom in nabritim peresom velikokrat dodobra razburkal mestno javnost. Še posebej pozorno je spremljal delo mestne oblasti. Prav o slednjem je s sodelavci pripravil tudi akcijo izbora Najsvetnik mariborskega mestnega sveta, ki je glasno odmevala.

Branka Bezjak Branko Bezjak so novinarski kolegi gotovo nominirali tudi zaradi slikovitega besednjaka, s katerim beleži in komentira pomembne dogodke v mestu. Poleg dogajanja na področju mestne politike in mesta nasploh Bezjakova piše tudi o nepremičninskem dogajanju pri nas.

Polona Požgan in Sašo Papp Jutranja moderatorja Radia Center sta si nominacijo prislužila zaradi uspešnega vodenja jutranjega programa na največjem slovenskem komercialnem radiu v Sloveniji. Z domišljenim in načrtnim delom in s simpatičnim ter spontanim nastopom konstantno pridobivata poslušalce, zaradi česar sta s sodelavci že prejela dva radijska Viktorja.

Saša Krajnc Saša Krajnc je se je letos slovenski javnosti predstavil kot voditelj Poročil na TV Slovenija. Aktivno deluje v regionalnem RTV centru Maribor na Televiziji Maribor in na Radiu Slovenia International. Na Televiziji Maribor ga videvamo v vlogi voditelja Dnevnika Televizije Maribor in poslušamo kot bralca dokumentarnih filmov. Je tudi radijski moderator programa RSI.

Tomaž Klipšeter Tomaž Klipšteter se je novinarstvu zapisal po končanem študiju na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru. Že od začetka poklicne poti je dopisnik časopisa Dnevnik, kjer brez dlake na jeziku zapisuje nepravilnosti, ki se dogajajo v mestu in okolici. Njegova novinarska odkritja pa nemalokrat povezana tudi z dogajanjem v okoliških občinah, od Ruš do Slovenske Bistrice.