Napredno iskanje
| deu | eng |
 
  Kapital Life DFS Zlati Kapital Navtika Kapital Golf Mariborčan





 
 
 NOVA HRVAŠKA ZAKONODAJA: Neprijazno do tujih lastnikov plovil 


NOVA HRVAŠKA ZAKONODAJA: Neprijazno do tujih lastnikov plovil

Že tretjič v zadnjih štirih letih so nas naši sosedje presenetili z novo zakonodajo, ki ureja pogoje prihoda in bivanja tujih jaht in čolnov, namenjenih športu in razvedrilu v notranjih vodah in teritorialnem morju Republike Hrvaške. Sašo Meden, Dejan Ravter foto: Sašo Meden

Dejstva

Uredba, ki natančno definira pogoje bivanja in plovbo tujih plovil za šport, je pričela veljati 4. januarja letos. Bistvena novost je, da uredba prepoveduje dajanje v najem plovil s tujimi zastavami. O tem, kakšni problemi so s tem v zvezi nastali v čarterskih podjetjih in kako jih bodo reševali, bomo pisali v nadaljevanju. Zaenkrat se osredotoč imo na plovila, ki bodo ostala pod svojimi - to je tujimi zastavami. Kot smo že omenili, je v Republiki Hrvaški tem plovilom prepovedan prevoz potnikov, ki bi za to uslugo plačali, oziroma je prepovedana vsaka gospodarska dejavnost z njimi. Skladno z novo uredbo bo poslej vsako tuje plovilo, ki vpluje v hrvaške teritorialne vode, dolžno pristati v najbližjem pristanišču, kjer se vrši carinska kontrola, in tam po opravljenih carinskih obveznostih pridobiti letno vinjeto in overiti popis posadke. Enako velja za plovila, ki bodo v Republiko Hrvaško prišla po kopenski poti ali pa so v hrambi v kateri od marin oziroma drugih pooblaščenih prostorih. Vinjeto bodo morali pridobiti, preden želijo pluti po hrvaškem morju. Vinjete ne potrebujejo plovila, ki so krajša od 2.5 metra ali imajo skupno moč motorjev manjšo od 5 kW ter vsa plovila na vesla, kot so kajaki, sandolini, pedalini itd. Za bivanje v marini vinjeta ni potrebna. Cena vinjete je odvisna od dolžine plovila in znaša od 140 kun za plovilo, krajše od 2.5 metra, do 1.750 kun za plovilo, daljše od 30 metrov. Priznan je tudi popust za zaporedne vinjete, in sicer v višini 10% za vsako leto bivanja na Hrvaškem, do maksimalnega popusta 50%. Poseben oddelek (7. člen) v uredbi velja tistim lastnikom plovil, ki bi želeli zamenjevati posadko na svojih plovilih znotraj meja Republike Hrvaške. Ti morajo po novem pri nabavi vinjete pri luškem kapetanu overiti popis oseb, ki se bodo v teku veljavnosti vinjete (eno leto) menjavali na plovilu. Na popis je potrebno vpisati voditelja čolna (jahte) in osebe, katerih skupno število ne sme presegati dvakratno število oseb, za katere je plovilo registrirano. Seveda je v zakonu puščena tudi možnost izjem in tako že na samem začetku dopušč ena samovolja luških kapetanov. Odstavek 6 člena 7, ki se nananša na popis oseb plovila pod tujo zastavo, namreč govori takole: “Iznimno, na zahtjev osobe koja upravlja plovilom, lučki kapetan će, kada zahtjev ocijeni opravdanim predložiti Ministarstvu da se dozvoli ukrcaj na plovilo osobe koja nije navedena u popisu osoba iz stavka 1. i 2. ovog članka.”, ali v prevodu: “Izjemno, na zahtevo osebe, ki upravlja s plovilom, bo luški kapitan, če oceni, da je zahteva upravičena, predlagal ministrstvu, da se na plovilo dovoli vkrcanje osebe, ki ni navedena na popisu oseb iz odstavka 1 in 2 tega člena.” To so na kratko dejstva, s katerimi se bo do spremembe zakona (če bo do sprembe prišlo) potrebno sprijazniti. Preidimo na probleme in nedorečenosti, ki so s tem nastali.

Problemi fizičnih oseb lastnikov plovil pod tujimi zastavami

Tu se pojavlja ogromno težav. Prva od njih je ta, da je potrebno vedeti, s kom bomo celo leto pluli na svojem plovilu. Ta uredba močno posega v pravice lastnikov do razpolaganja s svojim imetjem. Istočasno pa tudi zmanjšuje željo posameznika po lastnem plovilu. In to je tudi verjetno eden od razlogov, zakaj takšen zakon - zmanjšati število lastniških plovil v hrvaš kih marinah in napraviti prostor za čarterska plovila pod hrvaško zastavo. Poglejmo še ostale probleme, ki se pojavljajo. Vemo, da se plovila, vrednega sto ali več tisoč evrov in za katerega hrambo in vzdrževanje letno odštejemo še nadaljnjih pet do šest tisoč evrov, ne splača imeti le za poletno 14dnevno križarjenje z družino. Zato se plovila uporabljajo tudi v druge namene. Na primer za plovbo s poslovnimi partnerji ali jadranja s prijatelji... Kako naj lastnik plovila predvidi, kdo vse bo v tekočem letu gostoval na njegovem plovilu? Kdo bodo njegovi poslovni partnerji, kateri od prijateljev bo imel čas za jadranje itd. Drug primer, ki ni rešen je primer tistih, ki so se zaradi boljše izkoriščenosti plovila odločili za skupni nakup ali celo izdelavo plovila. Ker vemo, da si lastniško plovilo ena družina lahko le redko privošč i, obstaja veliko plovil, ki imajo več lastnikov. Po novem zakonu lahko ima plovilo le enega kapitana in en popis posadke. V tem primeru je lastnikom kratena pravica do uporabe svoje lastnine. (Ali naj se vsi skupaj nagnetejo v svoje plovilo in veselo preživljajo skupni dopust? Smešno.) Še vedno pa je tukaj dejstvo, da v kolikor vplujete v hrvaške vode iz tujine, ne potrebujete popisa oseb, ampak le overite popis posadke, ki je lahko pri vsakem ponovnem vplutju drugačen. In že smo pri enem izmed verjetnih namenov tega zakona: prepričati lastnike, da se umaknejo iz hrvaških v italijanske, slovenske ali marine drugih držav. Tako bo Hrvaška prišla do prostih prostorov v svojih marinah. Širila bo lahko ponudbo čarterja, ob tem pa ne bo potrebno povečevati števila marin, katerih je, z ekološkega stališč a gledano, res že dovolj. Kako pa se bo vse skupaj obneslo, bo pokazal čas.

Problemi čarterskih Podjetij

Ti so povezani predvsem z obstoječ imi plovili, ki jih imajo ta podjetja pod tujimi zastavami in pri obnavljanju svojih flot. Zakaj? Zadeva je zelo preprosta. Večina plovil, ki jih čarterska podjetja oddajajo je v lasti zasebnikov, oziroma posredno v lasti leasing hiš in bodo v last fizičnih oseb prešla po poteku pogodbe s čarterskim podjetjem. Težko je, če ne celo nemogoč e prenesti lastništvo plovila od tujca, ki je fizična oseba, ali pa iz leasing hiše, ki ima svoj sedež izven Republike Hrvaške, na neko pravno ali fizično osebo s sedežem v Republiki Hrvaš ki, kar je pogoj za vpis v hrvaš ki register. S tem bi bilo omogočeno nadaljnje izdajanje plovil v najem. Posledica zakona je tudi ta, da bo po izteku čarterja lastnik precej omejen v uporabi svojega plovila. Zaradi tega bo padel tudi interes po lastništvu plovila. Po besedah prodajalcev plovil in čarterskih podjetij je s to potezo hrvaške vlade padla celotna ekonomska veriga, od proizvajalcev plovil, preko prodajalcev, leasing hiš, bank in čarterskih podjetij in lastnikov. In tako se ponovno vprašujemo, kaj je dejanski namen uredbe. Po navedbah hrvaške vlade je cilj uredbe onemogočiti črni čarter plovil. Črni čarter plovil je tako ali tako bil onemogočen že s prejšnjo uredbo (obvezna prisotnost lastnika na plovilu). Dejstvo je, da plovilo pod hrvaš ko zastavo ne potrebuje popisa oseb, kar omogoča neomejen in težko dokazljiv črni čarter. Opravičeno lahko predvidevamo, da bo posledica tega zakona zmanjšan pritok novih plovil v čarterske flote na Hrvaš kem. Temu bo sledilo staranje flot, zmanjšanje kvalitete uslug in omogočanje poslovanja čarterskim podjetjim, ki v pogojih zdajšnje ostre konkurence ne bi imela možnosti preživetja. Krajši konec bo zopet potegnil hrvaški gost...

Kaj svetujemo

Zaenkrat velja rek, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Po reakcijah predstavnikov ministrstva na tiskovni konferenci na sejmu Boot v Duesseldorfu bo zelo verjetno ponovno prišlo do sprememb v zakonu, tako kot že večkrat v zadnjih letih. Težava je le v tem, da imajo ljudje in podjetja vedno večje pomisleke v zvezi z investiranjem v državo, kjer se predpisi spreminjajo iz leta v leto. Tako predlagamo, da lastniki plovil še nekaj časa potrpite, medtem pa iščete alternativno rešitev za hrambo svojega plovila izven meja Hrvaške. Čarterska podjetja seveda tista plovila, pri katerih je to možno, že pridno prepisujejo v hrvaški register, za tista, pri katerih ta prepis ni mogoč, pa zaenkrat rešitve ne poznamo. Edino, kar nam pade na pamet, je to, da plovila prestavite v kakšno drugo državo čarterju in lastnikom bolj prijazno.


TISKOVNA KONFERENCA HRVAšKEGA MINISTRSTVA NA SEJMU BOOT 2005 V DUESSELDORFU

PRISOTNI SMO BILI na burni tiskovni konferenci na navtičnem sejmu v Duesseldorfu. Namesto da bi bilo govora o novi zakonodaji, so nam hrvaški turistični delavci predvajali video posnetek o uspešni izgradnji avtocest. Novemu zakonu so namenili le malo časa. Le na kratko so ga predstavili in potem dovolili vprašanja. Po prvih treh precej neprijetnih vprašanjih, ki jih je postavil nemški kolega, so hoteli na hitro zaključiti s tiskovno konferenco, vendar so se prisotni v dvorani temu odločno uprli. Tako so, hočeš nočeš, morali nadaljevati s konferenco. Glavna vprašanja so se navezovala na pogoje za plovbo lastniških plovil. In sicer, kako naj lastnik ve, kdo bo pri njem gostoval, kako se bo odločalo o dovoljenem številu oseb na plovilih, katera nimajo v registraciji tega podatka (v nemških registracijah tega ni), ali se ne bojijo tožb pri Evropskem sodišču v Strassbourgu zaradi kratenja pravic do svobodne uporabe lastnine itd. Predstavnik hrvaškega minstrstva g. Mičić je na vsa vprašanja odgovarjal “diplomatsko” in se bolj ali manj spretno izmikal direktnim odgovorom. Zakonodajo je opravičeval s črnim čarterjem, ekologijo in varnostjo. Šele po močni zaostritvi stališč novinarjev so dopustili možnost, da se zakonodaja ponovno spremeni. Veliko vprašanj je bilo naslovljenih tudi na tisti člen, ki dopušča samovoljo luških kapitanov pri odločanju o izjemah. Prav zanimivo pa je bilo, da so vse nejasnosti, za katere smo jih vprašali novinarji, poskušali reševati ravno preko tega člena, češ, saj bo za tiste, ki ne boste oddajali bark, luški kapetan vsako prošnjo pozitivno rešil. Na takšen način so odgovorili švicarskemu kolegu, ki je povedal, da je eden od šesterice solastnikov desetmetrske jadrnice. Razlaga zakona na konferenci je bila ta, da bo v primeru večjega števila lastnikov luški kapetan lahko izdal ustrezno število popisov oseb. Problem je le ta, da to v zakonu nikjer ne piše.


VPRAŠANJA MINISTRSTVU MORJA, TURIZMA, PROMETA IN ZVEZ

ZARADI MNOGIH NEJASNOSTI IN VPRAŠANJ, ki so jih v naše uredništvo poslali bralci, smo poizkusili pridobiti razlage zakona tudi na hrvaškem ministrstvu, ki je to uredbo pripravilo. Na žalost do izida revije njihovega odgovora še nismo dobili. To le kaže na njihov odnos do tistih, ki že leta promoviramo navtični turizem po svetu, s posebnim poudarkom na nam najbližjem Jadranskem morju.

KDAJ NOVA VINJETA

Lastniki plovil, ki imajo plačano plovno dovoljenje po hrvaških vodah, morajo pridobiti vinjeto po izteku prejšnjega dovoljenja. Do takrat veljajo za posamezno plovilo stara pravila.

 
Četrtek, 24. Julij 2014

IŠČEMO NOVE SODELAVCE

PROJEKTNI VODJA ZA MARKETING ZA REVIJO NAVTIKA KAPITAL

Od kandidatov pričakujemo:

  • Poznavanje navtičnega področja
  • Izkušnje na področju trženja
  • Aktivno znanje enega tujega jezika

PONUJAMO stimulativen zaslužek, po uspešno opravljenem poskusnem delu zaposlitev za nedoločen čas, možnost dodatnega nagrajevana, možnost dodatnega izobraževanja.

Vaše prijave pričakujemo v roku 8 dni na naslov Založba Kapital, d.o.o., Titova cesta 8, Maribor – za razpis



Obiskovalec

Zadnji mali oglasi

Zadnje na forumu

Povezave
Izdelava spletnih strani: Oblikovanje.com, 2005. Vse pravice pridržane. Urednik spletnih strani: Mitja Mitrovič