NASVET KRMARJU: Kaj storiti, ko nasedemo

Ena najbolj neprijetnih dogodivščin, ki se nam lahko med plovbo zgodi, je premalo vode pod kobilico. Govorimo torej o nasedanju plovila. Skoraj vsak pravi jadralec, ki je preplul nekaj deset tisoč milj, je že kdaj nasedel. Sašo Meden skice: Matej Novak

ENA NAJBOLJ NEPRIJETNIH dogodivšč in, ki se nam lahko med plovbo zgodi, je premalo vode pod kobilico. Govorimo torej o nasedanju plovila. Skoraj vsak pravi jadralec, ki je preplul nekaj deset tisoč milj, je že kdaj nasedel. Na srečo se večina teh neprijetnih dogodkov zgodi med poizkusi pristajanja ali pa med iskanjem primernega prostora za metanje sidra v kakšnem manj znanem in na pomorski karti slabše predstavljenem zalivu. Seveda pa obstajajo tudi tisti skrajni primeri nasedanj, ki jih ne bi želel nikomur. To so primeri, ko v slabih vremenskih razmerah udarimo v dno, pri tem pa nas še veter in valovi nosijo na vedno plitvejše področ je. Vsak naslednji val nas dvigne in prestavi bolj proti obali. V takšnih pogojih navadno dno plovila ne zdrži dolgo in preostane nam le še klic na pomoč. Toda zgodi se, da v mnogo lepšem vremenu nasedemo na bolj prijazno dno, ki je po možnosti iz mivke ali mulja. Takrat se lahko s pametnimi potezami rešimo tudi sami. Načinov je več, najprej pa bomo poskusili s tistimi, ki vzamejo najmanj časa in so najmanj komplicirani.

Pripraviti jadrnico, da bo spet zaplula

Jasno je, da moramo jadrnici zmanjšati ugrez, če hočemo, da se bo rešila dna, ki trenutno objema kobilico. Obstajata dva principa. Z zmanjšanjem teže plovila in z nagibanjem plovila. Prvi način ni preveč praktičen in je navadno tudi nemogoč. Nekoliko lahko zmanjšamo težo le, če se del posadke vkrca v pomožni čoln. Drugi princip je veliko bolj učinkovit. Osnovni načini, kako jadrnico nagnemo, so trije. Pri manjših in lažjih jadrnicah bomo najprej poizkusili tako, da bomo del posadke poslali na bok jadrnice, kjer se bodo prijeli za bočne pripone in se nagnili ven. Obenem moramo oceniti, če bomo imeli med nagibanjem jadrnice jadra razpeta ali ne. V kolikor nas veter potiska proti globlji vodi, pustimo jadra razpeta, drugače jih takoj po nasedanju spustimo. Če se je jadrnica dovolj nagnila, s pomoč jo motorja odplujemo proti globlji vodi. V kolikor prejšnji postopek ni bil dovolj, moramo še povečati nagib jadrnice. To storimo tako, da bum potisnemo kolikor se da proti poziciji pravokotno na jadrnico. Nato se del posadke usede na bum in se poda na potovanje proti koncu buma. To potovanje se za manj spretne lahko konča tudi v vodi, še preden so uspeli priti do konca. Kot dodatno obtežitev lahko na konec buma obesimo tudi pomožni čoln, ki ga po potrebi napolnimo z vodo. V principu bi obtežitev dveh oseb na koncu buma, in seveda vsa ostala posadka na istem boku jadrnice, morala zadostovati za ponovno prosto plutje. Od mesta nasedanja se odpravimo z motorjem. Tretji in najbolj kompliciran način je poskus s sidrom. Tega navežemo z dovolj dolgo vrvjo na dvižnico glavnega jadra in se nato s pomožnim čolnom odpravimo proti globlji strani pravokotno od jadrnice. Ko smo dovolj daleč stran, sidro spustimo in nato preko vitla pritegujemo sidro, dokler ni jadrnica toliko nagnjena, da splava. Nato s pomočjo motorja zaplujemo v loku proti spuščenemu sidru. Če je potrebno, še naprej pritegujemo dvižnico. Vsi načini omogočajo varno splovitev, v kolikor so razmere kolikor toliko mirne, v nasprotnem primeru pa, kot sem že omenil, imamo lahko tudi nereš ljivo situacijo. V vsakem primeru moramo delati hitro, a brez panike. Čim krajši čas bomo sedeli na dnu, tem manjše bodo poškodbe plovila.