NASVET KRMARJU: Navigacijske oznake II. del

V prejšnji številki smo obravnavali kardinalne oznake plovnih poti po mednarodno priznanem sistemu IALA A. Sašo Meden skice: Matej Novak

GLAVNE SKUPINE navigacijskih oznak so svetilniki, laterne in kardinalne oznake ter ostale oznake. Popis vseh oznak najdemo v priročnikih, kot sta Navtični vodič po Jadranu ali hrvaški Peljar Jadranskoga mora. V preteklosti je vsaka država imela svoj sistem označevanja nevarnosti in plovnih poti. Leta 1976 je mednarodno združenje svetilničarskih organov (IALA) doseglo dogovor o uporabi dveh sistemov oznak po vsem svetu. Sistema oznak se imenujeta IALA A in IALA B. Kot veste, morate na plovilu vedno imeti kakšen navtični vodič in po možnosti tudi priročnik, v katerem so grafično prikazane vse oznake plovnih poti, saj je malo verjetno, da jih bomo poznali na pamet. Kljub temu je dobro, da vsaj približno osvojimo del znanja o oznakah, da ne bomo za vsako malenkost odpirali knjig. Pred nami je torej, da si pogledamo še lateralni (bočni) sistem oznak plovnih poti.

Lateralne oznake po IALA A

Te pridejo v poštev predvsem v kanalih, rekah in vhodih v pristanišč a ter na vseh zožitvah plovnih poti. Osnova sistema je označevanje leve in desne strani kanala oziroma vhoda. Lateralne oznake leve strani so v obliki valja ali palice in vedno obarvane rdeče. Tudi luč, če obstaja, je rdeče barve, karakteristika bliska pa ni določena, vendar velja, da mora biti takšna, da je ne moremo zamenjati z bližnjimi svetilniki. Desna stran je označena s stožcem ali palico, ki je vedno zelene barve. Tudi luč, če obstaja, je zelena, za karakteristiko bliska pa velja enako kot za oznake leve strani, obenem pa je ritem bliskov prilagojenem ritmu rdeče luči. Kjer imamo sistem več kanalov, od katerih niso vsi enako pomembni (stranski kanali), so manj pomembni označeni s palicami, pomembnejši pa z valji oziroma stožci. Verjetno se sprašujete, kako vedeti, kaj je leva in kaj desna stran kanala, saj po kanalu plujemo enkrat v eni smeri in nato nazaj. Vedno velja, da je glavna smer kanala od področja odprte vode v področje zaprte. To pomeni iz večje širine v manjšo, oziroma z morja proti pristanišču, reki ali kanalu.

Ostale oznake po IALA

V zadnji številki sem že omenil najpomembnejšo izmed ostalih oznak, to je tisto, ki označuje osamljeno nevarnost. Ob tej obstajata še dve oznaki, in sicer oznaka varne plovne poti in posebna oznaka. Oznaka sigurne plovne poti nam pokaže, da so vse vode v kanalu okoli oznake plovne. V kolikor se na njej nahaja luč, je ta bele barve in bliska v enakomernem ritmu, ali pa ima dolg blisk vsakih 10 sekund. Posebne oznake niso primarno namenjene navigaciji, temveč nas opozarjajo na posebnosti v označenem področju. Te posebnosti so navadno opisane v navtič nem vodiču. Oblike oznak so razne, skupna pa jim je barva, ki mora biti vedno rumena, velikokrat pa ima na vrhu rumen križ.

Zaključek

Tako kot za kardinalne oznake, velja tudi za lateralne, da moramo o njih vedeti vsaj osnove. Recimo barvo in kako se določi leva in desna stran plovne poti. Da se ne bi zmedli, si velja zapomniti pomen rumene barvne oznake. Čisto praktičen primer so posebne oznake okoli rta Madona v Piranu in okoli rta Ronke pri Izoli.