NASVET KRMARJU: Plovba v slabih vremenskih razmerah

Kako se pripraviti pred prihajajočim slabim vremenom in kaj storiti. Sašo Meden foto in skice: Matej Novak

NA MORJU JE LEPO. Plovba med otočki, sonce sije, kopanje, kuhanje kosil in odpiranje steklenic. Idilične razmere, kakršne navadno vidimo na prospektih turističnih revij, se rade kaj hitro sprevržejo v nič kaj prijetno izkušnjo z visokimi valovi, dežjem in močnim vetrom. Še posebej, če nimamo izkušenj in ne vemo, kako ravnati. Zato bom v nadaljevanju podal nekaj osnovnih nasvetov, ki so le delček izkušenj in znanj in naj bodo le začetna osnova za krmarje brez izkušenj v slabem vremenu. Ne pozabimo, da so o ravnanju v slabem vremenu na morju napisane številne debele knjige, ki jih močno priporočam za branje vsem, ki se podajajo na morje. Znanja ni nikoli premalo.

Ocena vremena in vremenska napoved

Za začetek si moramo pojasniti, kaj slabo vreme sploh je. To je zelo težko pojasniti, ker je to odvisno predvsem od znanja in zahtev posadke ter velikosti in trdnosti plovila. Regatna posadka na Volvo Ocean regati bo iskala vetrove s hitrostmi preko 40 vozlov in se jim bo zdelo prav imenitno, če jih bodo našli, medtem ko bo turistična posadka z neizkušenim kapitanom trpela strahove, reševala sama sebe in barko že pri 25 vozlih vetra. Ravno tako je z valovi, ki jih mnogi nedeljski kapitani vidijo vsaj dvakrat višje kot so v resnici. Da o dežju niti ne pišem. Za nekoga bo dež in jugo z močjo 4 Bf pravi užitek jadranja, kakšen drug bo čepel v “slabem” vremenu v pristanišču in hvalil boga, da se ne nahaja na odprtem morju. Če pa se bo tam že znašel, bo odbrzel v najbližje pristanišče. Tako lahko vidimo, da je slabo vreme nekaj relativnega, pa vendar se bomo strinjali, da je veter nad 40 vozli za večino že res slabo vreme in da zahteva posebno obravnavo. Zelo pomembno pri oceni vremena je poslušanje in razumevanje vremenske napovedi. Ta kljub drugač nemu prepričanju jadralskih zanesenjakov zelo redko zataji. Le dobro je potrebno poznati meteorologijo in lokalne razmere. In seveda nekaj izkušenj je dobro imeti. Če jih nimate, verjemite najbolj neugodni verjetnosti vremenske napovedi.

Splošne priprave na slabo vreme

Začnejo se s prihodom na plovilo, četudi je napoved za en mesec naprej lepa. Plovilo je namreč potrebno opremiti s kar nekaj varnostne opreme. Med to sodijo rešilni jopiči, varnostni pasovi, pirotehnič na sredstva za klice na pomoč in vsa obvezna oprema, o kateri smo že pisali. Ne pozabite na lastno opremo, kot so nepremoč ljive obleke, jadralni škornji itd. Lastniki jadrnice, ki so namenjene dolgim plovbam, navadno opremijo s posebno viharno prečko, ki je iz močnejšega materiala, in na jadrnico vkrcajo plovno sidro, ki je namenjeno upočasnjevanju plovila med nevihto. Še posebej je pomembno, da kapitan posadko seznani s postopki v primeru slabega vremena. Najbolj osnoven postopek, ki ga je potrebno večkrat uvežbati, je krajšanje oziroma popolno snemanje (v zanjem času navijanje) jader. Posadko je potrebno seznaniti tudi s tem, kje se nahajajo rešilni jopiči in ostala varnostna oprema. Prav tako morajo vedeti, kje so shranjene vrvi in kako se nadene in uporablja varnostni pas. To so osnove, ki jih je potrebno vedeti, še preden slabo vreme sploh slutite.

Tik preden nas zaloti na odprtem morju

Takoj ko zasumimo, da se nam obeta nevihta ali močan veter in valovi, začnemo s pripravami. Najprej po potrebi skrajšamo jadra, če pa slutimo, da bo udarec vetra izjemno močan, jih popolnoma pospravimo. Mnogokrat pred prihodom izjemno močnega sunka vetra vidimo nad morjem bel dim. Po krajšanju jader ali pa kar med tem, če imamo dovolj posadke, odstranimo s palube vse dele, ki niso trdno pripeti ali privezani in ne sodijo na palubo. Ostale dele, ki bi se lahko premikali, trdno zvežemo. Delovni del posadke se toplo in nepremočljivo obleče ter si nadane rešilne jopiče in varnostne pasove, s katerimi se pripnejo na trdni del plovila. Jaz prisegam na ročaje na strehi, pripone ali jambor, ne pa na ograjo, ki mnogokrat ni dovolj trdna. Notranjost plovila pospravimo in vse stvari zložimo v omare ali predale, da ne bodo padale po kabinah. Tesno zapremo vsa okna in namestimo vhodna vrata, da ne bo morje pljuskalo v kabine. Za posadko, ki ne bo potrebna med nevihto na palubi, je najbolje, da poleže po posteljah. S tem zmanjšamo možnost slabosti. Če se vidljivost močno zmanjša, vključimo tudi pozicijske luči. Tako pripravljeni se podamo v strateške odločitve.

Razne možnosti

Pred prihodom nevihte in tudi med njo imamo na voljo več različnih možnosti, ki pa so predvsem odvisne od naše pozicije, jakosti vetra in še mnogih drugih dejavnikov. Najpomembnejš a odločitev je izbira med bežanjem v zavetrje pristanišč a, zaliva ali kakšnega otoka, in med preživetjem nevihte oziroma močnega vetra na odprtem morju. Ta strateška odločitev je izjemnega pomena in lahko odloči med življenjem ali smrtjo plovila in v skrajnem primeru tudi posadke. Na odločitev vpliva več faktorjev. Najpomembnejš i je, če lahko varno dosežemo zavetje. V kolikor ni nevarnosti, da nas na naši plovbi proti zavetju vrže na kakšne čeri ali obalo, potem je vsekakor smiselno poizkusiti. Vsekakor poiščite takšno pristanišč e ali zaliv, v katerega boste pluli z vetrom v premec. Če nismo popolnoma prepričani v varno plovbo do zavetja, raje ostanimo na odprtem morju, kjer je mnogo manj možnosti, da se nam kaj zgodi. Zelo pomembno je, da znamo predvideti dolžino trajanja nevihte. To je vsaj enakovreden podatek pri odločanju kot prejšnji. Če bo nevihta kratkorajna, jo je vsekakor najbolj preživeti kar na odprtem morju, če pa predvidevamo dolgotrajno slabo vreme, potem moramo razmišljati o alternativah. Teh je seveda več. Prva je najti zavetje, ki se nahaja v smeri pihanja vetra, tako da lahko bežimo pred vetrom in valovi. Nevarnost pri tem načinu plovbe je, da smo enostavno prehitri, pri čemer naše plovilo ruši obliko vala in to lahko povzroči lom vala, na katerem se naše plovilo nahaja, in njegovo rušenje v naš kokpit. Zato je potrebno zmanjšati površ ino jader, pri čemer je bolje pluti le z majhno prečko kot z majhnim glavnim jadrom. Če je hihitrost še prevelika, snamemo vsa jadra, in če ne gre drugače, v morje spustimo plovno sidro, če ga imamo, seveda. V kolikor ga nimamo, poizkusimo zmanjšati hitrost z vrvmi, ki jih spustimo za krmo v vodo v obliki črke U. Naše zavetje mora biti vsekakor na zavetrni strani, tako da kopno v varni razdalji obplujemo in nato v zavetrju doplujemo do varne luke. Težave imamo, če se nahaja predolga obala na naši zavetrni strani, veter pa je tako močan, da ne moremo ubežati. V takšni situaciji je rešitev edino plovno sidro, ki nas bo delno upočasnilo. Nato je faktor verjetnosti rešitve našega plovila le še trajanje nevihte. Če je položaj brezizhoden, nam ostane na voljo le še klic na pomoč. Tragika takšne situacije je v tem, da dolgotrajna obdobja slabega vreme ne pridejo kar tako in da je za nastalo situacijo kriv izključ no kapitan, ki je privedel plovilo v napravem času na nepravo mesto. Navadno zaradi neupoštevanja vremenske napovedi. Da se to ne bi zgodilo, je potrebno ob neugodni geografski situaciji že pred prihodom slabega vremena poskrbeti za dovolj manevrskega prostora med nami in obalo. To storimo tako, da se dovolj hitro umaknemo čim bolj proti odprtemu morju in tam počakamo na boljše vremenske razmere.

Zaključek

Slabo vreme na morju je dejstvo, ki mu ne moremo pobegniti. Zato je v preprečevanju tragič nih situacij najbolj pomembno poslušanje vremenske napovedi in spoštovanje naravnih sil. Teh ne smemo podcenjevati. Če nas že doleti nevihta med plovbo, je potrebno ohraniti mirne živce in hitro ter odločno ukrepati. Odločen kapitan bo s svojim nastopom preprečil paniko in strah na plovilu. Ob dobrem znanju in pametnih odločitvah ne bo imel večjih težav prispeti s plovilom v varen pristan ali varno preživeti nevihte na odprtem morju.