NASVET KRMARJU: Ko vdira voda

Se vam je že zgodilo, da ste vstopili v plovilo in so bile podnice poplavljene? Če ne, imate srečo. Povem vam, ni prijetno. Najprej vam bo skozi možgane šla misel na to, da se potapljate. To je delno res, toda le v primeru, da ničesar ne storite. Večina vzrokov za vdor vode v plovilo je popolnoma banalnih. Zato se je potrebno brez panike in s hladno glavo lotiti problema in ga čim hitreje rešiti. Sašo Meden skice: Matej Novak

Organizacija dela

Najprej se lotite črpanja vode iz trupa plovila. Če imate električno črpalko, jo vključite. Še bolje je, če imate na motorju preko jermena gnano črpalko. Te so izredno močne, vendar morate preveriti, če ni ovir za vžig motorja, v kolikor seveda ni že vklopljen. Najslabše je, kadar na plovilu nimate druge možnosti kot ročno črpanje. A tudi to bo bolje kot nič. Določite torej enega člana posadke, da izčrpava vodo. Vi boste odšli pregledovat možna mesta vdora, če pa je plovilo veliko, si izberite še pomoč nika. Krmar naj iz varnostnih razlogov obrne v smeri najbliž jega pristanišča ali mirnega zaliva, kjer bi po potrebi lahko nasedel in tako rešil plovilo pred potopitvijo. Osredotoči naj se na plovbo, da ne bo zaradi panike še kakšne druge nesreče.

Pregledovanje

Naslednji vaš korak je iskanje vzroka vdora vode. Kot sem že omenil, je ta navadno zelo banalen in hitro rešljiv. Predlagam, da najprej pregledate vse toaletne prostore. Neredko se zgodi, da v straniščih brez instalacije vakumskih ventilov pride do povratnega vdora vode skozi iztočno cev in nato se voda preko školjke izliva v plovilo. Svojega pomočnika pošljete preverit motorni prostor. Na statveni cevi, kjer se nahaja tesnilo osi propelerja, je velika možnost vdora vode. Tudi pri jadrnicah, ki imajo S drive, je možnost vdora vode, vendar bo voda v primeru počene gume le počasi pronicala v trup in ta poškodba ni tako nevarna. Nevarno je, če se je snela tesnilka na fiksni osi. V tem primeru jo kar z roko potisnemo nazaj na statveno cev in pokličemo pomoč, ki nam bo prinesla orodje za ponovno privijač enje tesnilke. Naslednji korak je preverjanje vseh iztočnih ventilov. Vsak umivalnik ima svojo cev povezano z ventilom, ki je nameščen na iztočni element. Lahko se zgodi, da se je katera od cevi snela, da je počila objemka ali kaj podobnega. Rešitev je v takojšnjem zaprtju ventila. Nato bomo v miru nadomestili okvarjeno cev. Pri pregledu iztočnih ventilov je glavno, da vemo, kje se nahajajo, zato ni odveč, če si jih ogledamo že preden odplujemo. Naslednje nevarne točke so tipala kot sta globinomer in brzinomer. Tudi te je potrebo pregledati. Če tudi tu ne najdemo napake, pogledamo še v prostor, kjer je pritrjena kobilica. Problem je, da verjetno ne bomo videli, kako voda vdira, ker so vijaki kobilice na najglobljem delu jadrnice in s tem potopljeni pod vodo. Zato bo treba z roko seči do spojev in s tipanjem ugotoviti, kje voda vdira. V kolikor pred tem niste udarili v dno, vdiranje vode ne bo kritič no. Popraviti se ga praktično ne da. Odpluti je potrebno proti najbližjemu pristanišču in stalno izčrpavati vodo. Zadnja možnost je luknja v trupu, ki pa ni mogla nastati drugače kot ob močnem trku z nekim trdnim plavajočim objektom, tako da bi posadka že morala vedeti za trk. V tem primeru je seveda potrebno locirati poškodbo in se lotiti začasne sanacije.

Krpanje luknje v trupu

Majhno luknjo lahko zadelamo s kosom krpe, ki jo stlačimo vanjo. Navadno so luknje, ki so posledica trka z objektom, ki je plaval na vodi, v višini vodne linije. V tem primeru razporedite težo na plovilu tako, da bo plovilo kolikor se da nagnjeno in bo luknja nad vodno gladino. Prestavite vso prtljago, zaloge pijače in hrane, če imate dva rezervoarja vode, prečrpajte vodo v tistega, ki je na nasprotni strani luknje. Posadka naj prav tako pazi, kje se giblje in sedi. Res bo neudobno, toda bolje je neudobno sedeti na suhem kot plavati v morju. V kolikor ste odkrili večjo luknjo, je najbolje uporabiti sedežno blazino, ki jo pritisnemo na luknjo in delno vanjo. Blazina ne sme biti prevelika, vendar tudi ne premajhna. Če je potrebno, jo prerežemo, tako da nam po velikosti ustreza. Nato jo moramo fiksirati, saj jo hoče pritisk vode izvreči. Za pritrditev uporabimo kos deske. Primeren je pokrov sedišča ali postelje, ali pa kar kakšen predal ali celo vrata. Nekateri predlagajo kot rešitev kar napihljiv rešilni jopič, če ga imate na plovilu. Jopič še nenapihnjen potisnete v luknjo, nakar sprožite ampulo. V kolikor luknja nima preostrih robov (česar ne verjamem), se bo jopič napihnil in zatesnil luknjo. Zelo pogosto se zgodi, da se luknja nahaja znotraj postelje, omarice ali predala. V tem primeru napolnite prostor z blazinami, vzglavniki, rjuhami, skratka, z vsem, kar imate, in prostor zaprite. Če je šlo vse po sreči, ste rešili barko pred potopom. Če ne...

Ko ne moremo zakrpati luknje

Če se je zgodilo najhujše in luknje ne moremo zakrpati, vdor vode pa je večji, kot smo je sposobni izčrpavati, je potrebno z vsemi močmi še naprej izčrpavati vodo in obdržati plovilo nad vodo čim dlje. V tem času pokličemo na pomoč preko radijske postaje in opozorimo nase s pirotehničnimi sredstvi. Pripravimo rešilni splav oziroma pomožni čoln, če ga imamo. Na palubo spravimo nekaj vode v plastenkah in nekaj hrane. Za vsak primer, če nas ne bi hitro našli. Krmar se med tem trudi priti čim bližje varnemu zalivu ali pristanišču ali vsaj kakšnemu delu plitkejše obale, kjer je možno s plovilom nasesti. Z vsemi močmi še naprej izčrpavamo vodo. Potrebno je kar se da dolgo ostati na plovilu, ker je na njem še vseeno bolj varno kot v majhnem čolniču sredi morja. Tudi reševalci bodo prej opazili večje plovilo kot majhen splav. Morda pa se vam vseeno uspe prebiti do obale. Ne bi verjeli, kako dolgo se plovilo potaplja in kako polno vode je, preden se res potopi.