Napredno iskanje
| deu | eng |
 
  Kapital Life DFS Zlati Kapital Navtika Kapital Golf Mariborčan





 
 
 NASVET KRMARJU: Sidranje v zalivu z vezom na obalo 


NASVET KRMARJU: Sidranje v zalivu z vezom na obalo

Prelepi zalivi so kot nalašč za kratek postanek ali prenočitev. Seveda ni lepšega, kot je varen privez in brezskrbno kopanje ali spanje. Da bi to dosegli, moramo upoštevati kar nekaj pravil in plovilo pravilno zasidrati in po možnosti tudi privezati na obalo. Sašo Meden Skice: Matej Novak

 Izbira sidrišča

Kar nekaj osnovnih pravil se moramo držati, če hočemo varno preživeti popoldan ali celo noč v katerem od zalivov. Prvi problem, ki se pojavi, je izbira zaliva. Da bi izbrali varen zaliv, moramo najprej dobro preučiti vremensko situacijo. V vremenski napovedi ne sme biti najmanjše slutnje, da nas ne bi utegnil presenetiti veter oziroma nevihta iz smeri, v katero je zaliv odprt. Zato so seveda najboljš i zalivi tisti, iz katerih odprtega morja niti ne vidimo. A na žalost so takšni redki in prepogosto zasedeni, zato se bomo najverjetneje morali zadovoljiti z delno odprtim zalivom. Enako pomemben podatek pri izboru sidrišča je vrsta dna v zalivu. Ta mora namreč omogočati našemu sidru, da dobro prime. Nikakor ne poskušajte sidrati na kamnitem dnu, pa tudi dno preraslo z algami (tistimi, ki jih imenujemo tudi morska trava) ni najprimernejše. Podatek o vrsti dna je vpisan v pomorsko karto, da pa dno dobro drži, vidimo tudi iz grafične oznake sidrišča za mala plovila, ki je v obliki polovice sidra. Če smo torej našli ustrezen zaliv, se lahko lotimo sidranja. V zalivu bomo izbrali, če je le možno, privetrno stran obale, tako da bomo pristajali proti vetru. Še bolje je, da izberemo tak del zaliva, kjer bo v primeru napovedi drugačnega vetra ponoči privetrni tisti del, kjer bomo imeli zasidrano naše plovilo. Torej v primeru napovedi burje bomo poiskali severovzhodni del zaliva, v primeru juga jugovzhodni itd...

Postopek sidranja in vezanja na obalo

Najprej moramo na boke plovila privezati ustrezno število bokobranov, ne glede na to, ali bomo imeli sosede na vezu ali ne. Če nimamo bokobranov, je to nevljudno do tistih, ki pridejo kasneje. Podatek, ki nam je pred postopkom sidranja najvažnejši, je smer in jakost vetra. Glede na to informacijo se bomo odločali o tem, kako s plovilom varno pripluti do obale. Kot sem že omenil, bomo, če se le da, pristajali proti privetrni obali. Veter mora torej pihati z obale proti nam. Ker je večina modernih plovil opremljena s sidrom na premcu, bomo pristali s krmo proti obali. Pred postopkom sidranja in vezanja najprej preverimo globine, in sicer globino na mestu, kjer bomo vrgli sidro in koliko od obale še lahko varno pustimo svoje plovilo. Najbolj nevarno je namreč, da ob oseki nasedemo z listom krmila. Ker pri takšnem načinu pristajanja ne moremo skočiti na obalo, moramo pripraviti pomožni čoln, na krmi dve privezni vrvi in določiti dva člana posadke, ki bosta z vrvmi odveslala na obalo. Pazimo, da sta privezni vrvi dovolj dolgi. S podatkom o globinah lahko krmar določi, kje bo metal sidro. Vemo, da je za varno sidranje potrebnih vsaj za 4 do 5 globin spuščene sidrne verige. Vemo tudi, koliko od obale bomo pustili plovilo, torej nam ni težko vsaj približno določiti mesta, kjer bomo sidro spustili v vodo (skica 1). Ko se je krmar odločil, kje bomo sidrali, določi ob že razporejenih članih še tistega, ki bo sidro spuščal. S plovilom zaplujemo enakomerno do mesta, kjer bomo iz plovbe naprej prestavili v smer nazaj. Na tem mestu upoštevajmo zasuk krme v smeri vrtenja propelerja, ki znaša pri jadrnicah od 5 pa celo do 20° (skica 2). Ko jadrnica pluje v krmni smeri, je ne smemo več ustaviti. Manever mora biti enakomeren! Jadrnico v podaljšku izbranega sidrnega prostora usmerimo pravokotno proti obali, pri čemer pazimo na spuščena sidra že privezanih plovil. Nikakor ne smemo vreči sidra preko sosedove verige oziroma vrvi. Ob pravem trenutku začnemo spuščati sidro. Spuščanje mora biti hitro in enakomerno. Ko priplujemo v bližino obale zmanjšamo hitrost in začnemo svoje plovilo ustavljati z blokiranjem sidrne verige. Motor naj z minimalnimi vrtljaji še vedno deluje v smeri kopna. Sidro mora zdržati to obremenitev, drugače moramo postopek sidranja prekiniti, sidro dvigniti in celoten manever ponoviti. Poskusimo s spuščanjem sidra še dlje od obale, ker je bila dolžina verjetno prekratka. Če nam uspe, nas bo sidro držalo na mestu, veriga bo napeta, plovilo pa se bo v primeru, da ima le en motor, kot je to pri jadrnicah, počasi začelo sukati v smeri vrtenja vijaka (skica 3). V tem trenutku morata člana posadke, ki sta zadolžena za krmne vrvi, odveslati z vrvmi do obale. Potrebno je kar pohiteti, da plovilo zaradi sukanja ne bi “pobegnilo”. Za privez je potrebno uporabiti skale, naravna ušesa v skalah ali kaj podobnega. Nikoli ne uporabljajte debel dreves, ker jih z vrvmi poškodujete. Ko so vrvi na obali privezane, lahko ugasnemo motor in še dobro nastavimo verigo in privezne vrvi. Še malo poizkusimo pritegniti sidro, da vidimo, če res drži, nato ga spet malce popustimo, da napetost v priveznih vrveh ni prevelika in da plovilo normalno “diha” - brez cukanja, ki je značilno za prenapete privezne vrvi.





 
Sobota, 31. Julij 2010

IŠČEMO NOVE SODELAVCE

PROJEKTNI VODJA ZA MARKETING ZA REVIJO NAVTIKA KAPITAL

Od kandidatov pričakujemo:

  • Poznavanje navtičnega področja
  • Izkušnje na področju trženja
  • Aktivno znanje enega tujega jezika

PONUJAMO stimulativen zaslužek, po uspešno opravljenem poskusnem delu zaposlitev za nedoločen čas, možnost dodatnega nagrajevana, možnost dodatnega izobraževanja.

Vaše prijave pričakujemo v roku 8 dni na naslov Založba Kapital, d.o.o., Titova cesta 8, Maribor – za razpis



Obiskovalec

Zadnji mali oglasi

Zadnje na forumu

Povezave
Izdelava spletnih strani: Oblikovanje.com, 2005. Vse pravice pridržane. Urednik spletnih strani: Mitja Mitrovič